Maja, ki je prva leta življenja preživela v Belorusiji, se po smrti ljubeče mame znajde v neki zakotni nemški vasi. Tja jo je k svoji stari sestri pripeljal sicer odsotni oče. (več …)
Knjige
Literarni prvenec je sicer osnovan na avtoričini tragični življenjski zgodbi, a v njeni vlogi bi se lahko znašel prav vsak. Precej pozno je spoznala partnerja Aksla in ga kljub njegovim strahovom in počasnemu življenjskemu tempu prepričala, da sta postala par. (več …)
Otroci z vlaka je pretresljiva zgodba o ločitvi otrok z juga Italije, ki se je med letoma 1945 in 1952 resnično dogajala in usodno zaznamovala marsikatero življenjsko pot. Junak zgodbe je Amerigo Speranza, čigar oče ju je z mamo v veliki revščini zapustil še pred njegovim rojstvom. Prebijata se s priložnostnimi deli, in ko nekega dne odjekne novica, da bodo revne otroke z juga iz solidarnosti nekaj časa gostile severne komunistične družine, mama sprejme težko odločitev in Amerigo odpotuje z vlakom. Otroci so prestrašeni in prepričani, da jih pošiljajo v mučenje ali smrt. A na cilju jih pričaka množica navdušenih družin in otroci spoznajo, da jim ne bo hudega. Amerigo po spletu okoliščin pristane pri aktivistki Derni in njeni razširjeni prijazni družini. Hitro se, tako kot drugi otroci, privadi lepšega življenja. A vrnitev na jug se neizbežno bliža. Te res najbolj ljubi tisti, ki te pusti oditi?
Marc Levy je po svetu najbolj brani francoski avtor, v slovenščini pa je po Če bi bilo res … (2002) in Prihodnjič (2008) to tretji prevod njegovih del. Mia, sicer znana in priljubljena angleška igralka, po moževi prevari uteho išče pri francoski prijateljici. Le-ta za ljubezen nima časa, občasno pa pokuka na spletno stran za zmenke. Nekega dne Mia izkoristi odsotnost prijateljice in pregleda njen profil. Dobi pismo Paula, ameriškega pisatelja, ki poskuša napisati nov roman, Tudi njegov profil sta “zlorabila prijatelja, ki mu želita popestriti ljubezensko življenje. Mia in Paul kljub začetnim nesporazumom postaneta prijatelja. Mia ga spremlja tudi v Južno Korejo, kjer njegovi romani po zaslugi njegove ljubimke in hkrati prevajalke dosegajo visoke naklade. A zakaj je temu tako?
Enega najuspešnejših italijanskih mladih pisateljev Marca Missirola smo v slovenskem prevodu spoznali z romanom Opolzkosti v zasebnosti, v katerem smo spremljali odraščanje in z njim povezana vprašanja Libera Marsella.
Tudi v Zvestobi se gibljemo po istih milanskih ulicah in podobnih stanovanjih. Carlo in Margherita sta mlada zakonca, ki kljub vsem finančnim oviram načrtujeta nakup luksuznega stanovanja. Oba sta prepričana v svoj zakon in svetlo prihodnost le-tega, a vseeno je njuna zvestoba stalno na preizkušnji. Carlo po študiju književnosti z očetovo pomočjo postane občasni profesor in njegovo zaobljubo na preizkušnjo postavi študentka Sofia. Margherita pa po poškodbi noge svojo pustolovščino doživi z mladim fizioterapevtom Adreo. Zakoncema je v oporo Margheritina mama Anna, ki pa tudi sama razrešuje moževe pretekle skrivnosti. Missirolli globoko razume človeško naravo in nas v romanu postavlja pred mnoga vprašanja o razpetosti med zvestobo sebi in svojim željam na eni strani in zvestobi do partnerja in iskrenosti zakona na drugi.
Fredrik Backman je svojo priljubljenost nedvomno dosegel z lahkotnim in humornim pripovedovanjem zgodb z zelo resnimi vsebinami. Prav take so Babica se opravičuje in vas pozdravlja, Mi smo medvedi in nadaljevanje le-te Mi proti vam.
Tudi tokratna zgodba je polna neslutenih preobratov, zabavnih dialogov in življenjskih usod ljudi, ki nas ne pustijo ravnodušne. Dan pred silvestrovim se v stanovanje, ki si ga ogledujejo potencialni kupci, zateče obupan ropar in tam prisotne zajame za talce. Ropar je prestrašen še bolj kot nepremičninarka, kupci in zajec. Seveda ima vsak od njih posebno zgodbo in med skupnimi urami s pripovedovanjem postanejo pravi zavezniki. Zavezništva pa niso tuja niti Jimu in Jacku, lokalnima policajema, ki po ognjemetu in izpustitvi talcev vdreta v prazno stanovanje. Le kam je poniknil ropar?
Foto: Stine Heilmann
Jojo Moyes smo slovenski bralci vzljubili s trilogijo o Louise Clark. V tokratnem lahkotnem romanu, ki bo kot nalašč za dolge decembrske večere, pa spremljamo Suzanno Peacock. Le-ta se zaradi finančne polomije vrne v domači kraj, kjer je oče njej in možu odstopil eno od hiš. A kljub velikodušnosti se v družini nikoli ni počutila enakovredno. Njena mama je bila namreč razvpita lepotica Athena, ki je zapustila Suzanninega očeta in mu kasneje v varstvu pustila še njo. Suzanna se odloči, da se bo postavila na svoje noge in odpre prodajalnico blaga iz druge roke. Kljub začetnemu navdušenju posel ne prinaša dobička, razpada ji zakon in v družini velja za vse večjo razvajenko. Ko zaposli pomočnico Jessie, prodajalna počasi postane zbirališče za posebne ljudi. Zatočišče tam najde tudi osamljeni argentinski porodničar, ki Suzanni pomaga prebolevati Jessieino tragično smrt.
“Človek mora zrasti v svoje ime. Ime je stopalo”, pravi pisateljica Marjilijn van Heemstra, ki se je pri osemnajstih odločila, da bo svojega prvorojenca poimenovala po družinski legendi, povojnem bombašu Fransu. Le-ta je pred smrtjo, že trideset let nazaj, babici poslal prstan in ji naročil, naj ga zaupa tistemu, ki bo nosil njegovo ime. Ko pa Marjolijn res zanosi, njen partner nasprotuje izbiri imena in bodoča mama se odloči, da bo raziskala ozadje zgodbe, ki jo od malih nog posluša ob družinskih srečanjih. Poda se na razburljivo raziskovanje, kjer ne manjka zapletov in presenetljivih razkritij. Je torej Frans vreden, da po njem poimenuje svojega sina?
Andreï Makine, večkrat nagrajeni pisatelj, ki se ga zaradi obveznega branja Francoskega testamenta spominja nekaj generacij maturantov, se je rodil v Sibiriji in se po tridesetih letih preselil v Francijo. Prav zato ni presenetljivo, da se Otočje drugačnega življenja nahaja nekje v tajgi na ruskem daljnjem vzhodu. Pripovedovalec se je kot geodetski vajenec odpravil na samoten pohod iz Tugurja. Tam spozna Pavla Garceva in ta mu razkrije svojo zgodbo vojaka iz petdesetih let. V tajgi se je takrat Pavel znašel po zaslugi ruskih priprav na tretjo svetovno vojno, kasneje pa se je kot možni grešni kozel pridružil zasledovanju pobeglega kaznjenca. Med zasledovanjem, ki postaja vedno bolj naporno in zapleteno, se pokažejo pravi obrazi vseh vpletenih in naloga počasi izgublja smisel. Vojaške in življenjske prigode, ki si jih moški zaupajo, pokažejo razčlovečenje tistega časa, a pripovedovanje je tako barvito, da nas neustavljivo posrka v oddaljeno tajgo, kjer norija tega sveta ne obstaja.
Barbe Knne v krogu razširjene družine praznuje svoj 18. rojstni dan. Takrat ji ded razkrije skrbno zamolčano skrivnost o njenem do tedaj neznanem očetu Poljaku, Patryku Korneleku, ki je bil ubit v strelskem obračunu še pred Barbeinim rojstvom. Ded je v njem videl kriminalca, mama pa čudovitega človeka.
Na prvem večernem izhodu po polnoletnosti je Barbe doživela posilstvo, ki pa ga raje zanika, prikrije in potlači, kot da bi usmerjala tovrstno pozornost nase in na svoje znane in uspešne stare starše. Policijski inšpektor Kosmas Schwarz je pred težko nalogo, saj mora razvozlati zločin, ki naj bi ga sploh ne bilo. Klasičen kriminalni zaplet prekine nepojasnjena in z medicinskega vidika nemogoča smrt prvega osumljenca posilstva, tej pa kot po tekočem traku sledijo še druge čudaške smrti. Videti je, da so na delu temne sile, ki neusmiljeno obračunavajo z vsemi, ki so tako ali drugače škodili Barbe Knee. To se dogaja vse do takrat, ko pride do zadoščenja.
