Zadnje priče vojne. Otroci in vojna. Vojna in otroci. Gre to dvoje skupaj? Ne! Od vedno in za vedno: ne! Smrt? čemu, če so se komaj rodili zato, da bi živeli? (več …)
Knjige
Indijske pisateljice in pesnice, ki piše v angleškem jeziku, se marsikdo spomni pa odličnem romanu Ženski kupe. Tudi zadnji prevedeni roman Vaje v pozabljanju je postavljen v Indijo in izpostavlja problem splava ženskih zarodkov. (več …)
Knjiga je vedno čudovito darilo. Le včasih smo v dvomih, če bo obdarovanemu prav tako všeč kot nam. (več …)
Tokratni vestern Klavčev Prehod ameriškega klasika Johna Williamsa nas popelje na polnokrvno prerijsko pustolovščino. Rdeča nit zgodbe je, tako kot v preostalih Williamsovih romanih (Stoner in Avgust), razblinjanje mladostniških idealov in trpka spoznanja zrelejših let. (več …)
O koncu žalosti je roman, ki se dotika univerzalnih tem in vprašanj o osamljenosti in ljubezni, s katerimi se prej ali slej sreča vsak človek. Po tragični prometni nesreči Jules, ki pripoveduje zgodbo, Marty in Liz postanejo sirote. Teta jih odpelje v internat, kjer jih ločijo in začnejo se leta njihove velike osamljenosti. (več …)
Igor Štiks, sicer rojen Sarajevčan, v tej zgodbi pariški levičarski intelektualec, se je po več kot petindvajsetih letih vrnil na Balkan, da bi prebral oporoko Walterja Sticklerja, konservativnega francoskega filozofa, ki je bil v nepojasnjenih okoliščinah umorjen na dalmatinskem otoku. (več …)
Takrat, ko so v naših krajih še živeli mamuti, je v naselbini blizu današnjega Kamnika živel Urmal, mamutov prijatelj. Bil je silno radoveden fant. Nekega dne je odšel od doma, da bi videl, kje izvira reka Njeva. Zaradi noči se ni mogel vrniti domov. Prespal je na skali sredi majhnega jezera. (več …)
Francoski pisatelj Andreï Makine, rojen v Rusiji, svoj najnovejši roman postavlja v rodno Sibirijo, kjer je preživel svoje otroštvo in mladost. Sibirija mu še danes predstavlja vir navdiha, iz katerega črpa. Armenski prijatelj je prvoosebna pripoved otroka na pragu najstništva, ki je sirotek brez korenin. (več …)
