Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Knjige

Smrt se vozi v Audiju

Smrt se vozi v Audiju je tretji roman sodobnega danskega avtorja, zanj je leta 2013 prejel evropsko nagrado za književnost. Glavni junak/antijunak  Asger  v slogu likov Michela Houellebecqa v samem začetku romana v velikem slogu, a brez velikih besed obrne svoje življenje na glavo in po hitri poti drsi proti dnu… (več …)

Ženska brez groba, poročilo o moji teti

Knjiga z naslovom Ženska brez groba, poročilo o moji teti je zgodba avtorjeve tete, ki je bila še ena nesmiselna žrtev povojnih razmer v Sloveniji. Martin Pollack je, leta 1944 rojeni, avstrijski pisatelj in prevajalec. Izvira iz Slovenije, po dedku iz nemško nacionalne družine iz Laškega, po babici s Kočevskega. (več …)

Zlata leta gospodične Jean Brodie

Z izjemnim prevodom in spremno besedo Tadeje Spruk je v slovenščino preveden novi, navidezno lahkotni roman Zlata leta gospodične Jean Brodie škotske avtorice Muriel Spark (1918-2006), ki jo v slovenskem jeziku na žalost poznamo samo po kriminalnem romanu Memento Mori. (več …)

Družabne igre

V koronačasu smo prepoznali dragocenost medsebojnih odnosov in druženja z bližnjimi. Skupne trenutke lahko obogatijo tudi dobre družabne igre. V Knjižnici Medvode smo razširili zbirko igrač in družabnih iger. Več o zbirki si lahko ogledate na naši spletni strani. (več …)

Nova butalska čitanka

Bi v teh krajih kdo upal reči, da Butalci niso dobra knjiga? Spodobilo bi se, da jo vsi poznamo in lahko bi jo označili za eno najboljših knjig naših avtorjev sploh. Zelo dobro ujame karakter tistih, ki v njej nastopajo, zgodbe o Butalcih so polne modrosti povedanih na humoren način, tako po naše, da včasih hoče malce bolet, hkrati se neustavljivo in vedno znova zabavamo. (več …)

Telefon v vetru

Yui na tokijski radijski postaji vodi večerne pogovorne oddaje. Nekega dne prav tam izve za posebno telefonsko govorilnico na pobočju gore in po dolgem času se v njenem življenju zgodi majhen premik. Zadnji leti je namreč vsak njen dih prežet z žalovanjem za mamo in štiriletno hčerko, ki sta umrli v uničujočem cunamiju. Le-ta je sledil hudemu potresu in zahteval najmanj 18.000 življenj. (več …)

Objem na vrhu sveta

»Vsak dih je zaklad, ki mi daje obnovljivo moč, vrača mi življenje in to je dovolj, da se počutim hvaležno,« je zapisala Marija Štremfelj v podoživljanju trenutkov, ko je bilo njeno telo v premagovanju skrajnih fizičnih naporov na višini skoraj 8.000 metrov izčrpano do konca. A je bil duh močnejši. Naslednji dan sta z možem Andrejem skupaj stopila na vrh sveta.

Objem na vrhu sveta

Preprosto, tenkočutno, iskreno vsak na svoj način izrisujeta svojo osebno in skupno zgodbo o poti na goro, o vzponu – tudi v prenesenem pomenu – na najvišji vrh. Ko z radovednostjo vstopamo v njun svet, se pred našimi notranjimi očmi brišejo meje časa in prostorja, srečamo se s človekom in z goro in z občutji, ki prerastejo v očaranost in spoštovanje. In v zavedanje, da prav vsakega od nas nekje čaka njegov lastni Everest.

Atlas zgodovine: heroji, hudobci in čudoviti zemljevidi petnajstih veličastnih civilizacij

Atlas zgodovine je čudovita knjiga polna pisanih ilustracij, zemljevidov, zgodovinskih dejstev, predvsem pa sočnih zanimivosti, ki nadobudne vedoželjneže (mlade od osnovne do srednje šole, pa tudi marsikatere odrasle) popelje v samo srž petnajstih civilizacij, ki so močno vplivale na svet kot ga poznamo danes. Če bi radi izvedeli, kako in kje so gradili prva mesta in veličastne grobnice, kje so najprej iznašli kolo, kakšne so bile bojne strategije, kje so modrovali na javnih straniščih, postavljali kamnite stebre z napisi, ki so ljudem pojasnjevali kako naj se vedejo in kako naj na tem svetu delajo dobro, in še mnoge druge vznemirljive podrobnosti, je knjiga kot nalašč za vas! Ali, kot se je izrazil založnik, ki je knjigo izdal, zgodovina je resna stvar, a to ne pomeni, da ne more biti tudi zabavna!

 

Nekoč sem hodila po mehki travi

Carolina Schutti Foto: Hedi Neurer

Maja, ki je prva leta življenja preživela v Belorusiji, se po smrti ljubeče mame znajde v neki zakotni nemški vasi. Tja jo je k svoji stari sestri pripeljal sicer odsotni oče. Teta je skrbela zanjo brez topline in osamljena deklica je oporo nagla v vaškem posebnežu Mareku. Ta je kot nekdanji otroški interniranec in sirota ostal v Nemčiji in sanjal o lepšem življenju. Maja odrašča in pobeg iz vasi najde v prijateljičinem bratu Erichu, a zveza ne poteši potreb po ljubeči družini. Njeno iskanje identitete se poglablja in z nekajmesečno hčerko se za odgovori odpravi v Belorusijo. Roman sicer ni avtobiografski, a pisateljica priznava, da je v zgodbi kar nekaj vzporednic z njenim življenjem hčerke poljskih priseljencev in stalnim občutkom, da ne spadajo nikamor.