Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Knjige

Pšenično zrno

Pšenično zrno

Knjiga obravnava boj za kenijsko neodvisnost izpod jarma britanske kolonialne oblasti. Dotakne se tako znamenitega upora v 50-ih letih imenovanega Mau mau, kazenskih taborišč, večplastnih odnosov kenijskega prebivalstva do belih oblastnikov, medtem ko se glavno dogajanje vrti okoli t.i. uhuruja oziroma praznovanja dneva formalne osamosvojitve Kenije leta 1963. (več …)

Mama

Prelepa slikanica Mama se dotakne srca. Avtorica Hélène Delforge v njej ponuja lirična in intimna razmišljanja o materinstvu. Iz kratkih besedil seva moč in ranljivost mater z vsega sveta, ki se znajdejo v različnih okoliščinah in časovnih obdobjih ter prihajajo iz različnih kultur in socialnih okolij. (več …)

Kako je umrl Vivek Oji

Kako je umrl Vivek Oji

Roman Kako je umrl Vivek Oji obravnava tematiko transspolnosti kot tudi istospolnega partnerstva. Dogajanje je postavljeno v Nigerijo, v konzervativno afriško okolje, kjer vladajo napetosti med krščansko in islamsko skupnostjo. Glavni junak je najstnik Vivek, ki se že od otroštva čuti drugačen, v najstniški dobi pa sprevidi, da vedno bolj postaja ujetnik svojega lasnega telesa, saj se njegova spolna identiteta ne ujema s spolom, ki mu je bil pripisan ob rojstvu.

(več …)

Zakaj ne pišem?

Dijana Matković, tudi prevajalka in publicistka, avtorica romana Zakaj ne pišem?, se je v slovenskem literarnem svetu uveljavila s prvencem V imenu očeta. V kratkih zgodbah intimno in deloma avtobiografsko opiše očetov vpliv skozi različne faze odraščanja. Zaradi takratnega uspeha in besedila se je, kot opiše kasneje, znašla pod plazom kritik in neodobravanja nekdanjih kolegov.

Skoraj deset let kasneje pa v avtofikcijskem romanu Zakaj ne pišem? spoznamo še druge vidike in vplive na njeno ustvarjanje. V mestoma esejističnih odlomkih razmišlja o iskanju pravice za ljudi z dna družbe in izpostavlja problematiko umetniškega ustvarjanja s stališča neenakega družbenega izhodišča. Občutek nepripadnosti povečuje njena težka (družinska) situacija, saj »nima kam iti in se nima kam vrniti«. Oče jih je zapustil v nedokončani hiši in si ustvaril novo družino, mama pa zapada v različna patološka stanja, zato z njo nima rednih stikov. Starejša sestra se je »rešila« in odšla od doma, protagonistka pa se zaradi prekariarnega dela in negotovih finančnih razmer ponovno vrača domov.  Spremljamo njene faze življenja in ustvarjanja – od optimističnega obdobja, ko s prihodki še pokriva stroške, do teme depresije in obupa, pa spet do mirnejših časov, ko v bojevitem tonu napoveduje boj za pravico uveljavljanja in ustvarjanja vseh družbeno depriviligiranih.

Na Klancu

Naslov romana  Na Klancu ni naključje in tudi ta strmi Klanec je nabit s simboliko. Nad Kotlom z možem in hčerkama živi Eva, brezposelna izobraženka, ki v sodobnem svetu zaradi svojih prepričanj ne najde pravega mesta. Za punčki skrbi sama, mož se ukvarja s posli in je pri naravni vzgoji ne podpira. (več …)

Skupno branje odraslih in otrok je življenjsko pomembna naložba

Skupno branje odraslih in otrok

Dolgi zimski večeri kar vabijo, da se malček stisne v toplo naročje s knjigo v roki in potovanje v svet domišljije se začne. O pomenu skupnega branja otrok in odraslih spregovorijo tri domače avtorice, vse tri razvojne psihologinje. (več …)

Leto, ko so prišle čebele

Leto, ko so prišle čebele

Ste se kdaj vprašali, ali bi imeli kužka ali mucka? Kaj pa mogoče čebele, te drobcene žuželke, ki neutrudno delajo in so zelo pomembne za ljudi ter njihov obstanek? Tudi Josy si ni nikoli želela čebel. Kužka, zajčka – to že, ampak čebele? (več …)

Vrnitev v Reims

Vrnitev v Reims

Vrnitev v Reims je zanimiva knjiga, ki jo težko uvrstimo v katero od literarnih zvrsti. Avtor Eribon je pariški intelektualec, sociolog in filozof ter homoseksualec. To, da se je rodil v delavski družini, ga je življenjsko zaznamovalo. Bister fant ni mogel spregledati težkih življenjskih zgodb svojih staršev in starih staršev ter nasilja v družini. (več …)