19. domoznanski večer: Sorško polje kdo bo tebe ljubil, če bom jaz ob strani stal?
19. 2. 2020
Na domoznanskem večeru se nam bo tokrat predstavilo Društvo Sorško polje. Gre za povezovanje vaščanov in Sorškopoljcev, ki jih druži skupno delo na vrtovih, ogledi dobrih praks, predavanja, kuharske delavnice, semenarjenje, biodinamika, permakultura, eko pridelava, druženje na tržnicah in izmenjava izkušenj.
Spoznajte jih in se jim pridružite, saj je njihov cilj, da se ljudje na splošno čim bolj povežemo ter dopolnjujemo v skrbi za nas in okolje v katerem živimo.
18. domoznanski večer: Branislava Sušnik med vodami
12. 11. 2019
O dr. Branislavi Sušnik je bil že pred leti posnet film z naslovom Šamanka Branka. Predvajan je bil tudi 12. novembra v Knjižnici Medvode na domoznanskem večeru o tej znanstvenici. Filmu je sledil pogovor, ki ga je vodila dr. Barbara Pregelj. Režiser filma Branka Šamanka Matjaž Žbontar je Sušnikovo označil za najbolj zanimivo Slovenko, svoj pogled na dr. Sušnikovo pa je predstavila Marija Mojca Terčelj, ki se je pred kratkim vrnila iz Paragvaja. Ukvarja se z analizo dela in življenja dr. Branislave Sušnik v okviru raziskovalnega projekta, katerega namen je postavitev razstave ob stoletnici njenega rojstva. »Občudujem njeno izjemno voljo. Veliko je bilo ovir, a je vztrajala,« je poudarila Terčeljeva.
Dr. Branislava Sušnik, antropologinja, ki je svoje znanstveno delovanje posvetila preučevanju paragvajskih staroselcev, se je rodila 28. marca 1920 v Medvodah, umrla pa je 28. aprila 1996 v Asunciónu v Paragvaju.
V Sloveniji še premalo poznana
V tujino je odšla zaradi političnih vzrokov in je bila na domačih tleh dolga leta zamolčana. Posledično jo Slovenci premalo poznamo, glede na rezultate ankete, ki je bila izvedena letos septembra, je dokaj neznana celo v svojem rojstnem kraju, Medvodah.
”Več”
»S pomočjo terenskega dela, umetniškega ustvarjanja, razstave, delavnic, javne predstavitve in pogovora skušamo obuditi spomin na Branislavo Sušnik in njeno delo, obenem pa spregovoriti o kompleksnosti, ki ga spomin in spominjanje nosita s seboj. Z enakimi metodami dela, kot jih je uporabljala tudi sama, smo si jo prizadevali ponovno prinesti v njen rojstni kraj v obliki podobe, ki je hkrati eksotična in lokalna. To nam lahko v vsej svoji kompleksnosti pomaga bolje ugledati sebe pa tudi razumeti, kako vidimo druge,« pojasnjuje dr. Barbara Pregelj iz medvoške založbe Malinc, ki projekt Simbolni spomenik Branislavi Sušnik vodi skupaj z urugvajsko-slovenskim umetnikom Franciscom Tomsichem in lokalnimi zavodi.
Kmalu se je zapisala znanosti
Življenje dr. Branislave Sušnik je bilo v veliki meri posvečeno znanosti, ki se ji je kmalu zapisala. Koliko časa je živela v Medvodah, ni znano, prav dolgo pa verjetno ne. Kot je v prosti enciklopediji zapisano o njenem življenjepisu, je osnovno šolo in klasično gimnazijo obiskovala v Ljubljani, leta 1937 se je vpisala na univerzo, kjer je diplomirala iz prazgodovine in zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Hkrati je na Dunaju študirala etnozgodovino in uralo-baltiško jezikoslovje. Leta 1942 je končala študij z doktoratom iz etnozgodovine in uralo-altajskega jezikoslovja. Od leta 1942 do 1943 je na Vatikanskem biblijskem inštitutu v Rimu začela študij kultur in jezikov Male Azije. Diplomirala je iz proučevanja klinopisnih plošč iz Kapadokije, nastalih okoli tri tisoč let pred našim štetjem. V Rimu je stanovala pri šolskih sestrah, ki so ji kasneje odločilno pomagale. Po končanem študiju se je vrnila v Slovenijo. ”Manj”
17. domoznanski večer: Razstava v okviru projekta Simbolni spomenik Branislavi Sušnik
22. 10. 2019
Paragvajska antropologinja v Medvodah? Slovenska antropologinja v Asunciónu, v Paragvaju? Življenje in delo Branislave Sušnik je teklo med vodami, njena podoba pa je še vedno zavita v skrivnost.
”Več”
Simbolni spomenik Branislavi Sušnik
V projektu, ki smo ga poimenovali Simbolni spomenik Branislavi Sušnik, skušamo metaforično obrniti vlogo antropologa in Branislavo Sušnik z enakimi orodji, ki jih je ona uporabljala v Paragvaju, ponovno prinesti v njen rojstni kraj v obliki podobe, ki je hkrati eksotična in lokalna. Ta nam lahko v vsej svoji kompleksnosti pomaga bolje ugledati sebe, pa tudi razumeti, kako vidimo druge. S pomočjo terenskega dela, umetniškega ustvarjanja, razstave, delavnic, javne predstavitve in pogovora skušamo s projektom, ki ga skupaj z urugvajskim/slovenskim umetnikom Franciscom Tomsichem vodi medvoška založba Malinc, obuditi spomin na Branislavo Sušnik in njeno delo, obenem pa spregovoriti o kompleksnosti, ki ga spomin in spominjanje nosi s sabo. Prvi del projekta, ki so naslovili Branislava Sušnik med vodami potekal v letu 2019. Projekt so sklenili z razstavo Simbolni spomenik Branislave Sušnik, ki je bila oktobra in novembra na ogled v predverju Knjižnice Medvode. Nadaljevanje projekta je sledilo leta 2020, ko obeležili stoto obletnico rojstva ženske, ki je živela med jasnimi in motnimi, visokimi in nizkimi, hudourniškimi in mirnimi vodami, rekami, oceani, morji in jezeri.
”Manj”
16. domoznanski večer: Valentin Vodnik, ob dvestoletnici smrti
9. 10. 2019
Gospa Marjeta Žebovec, domačinka iz Smlednika, je pisateljica, urednica, redaktorica, lektorica … Dobro pozna tudi življenje in delo Valentina Vodnika, zato nam ga bo predstavila ob tem času, ko mineva dvesto let od njegove smrti.
Valentin Vodnik velja za prvega slovenskega pravega pesnika, bil pa je še veliko več kot to: bil je tudi upornik, učitelj, časnikar, pratikar, pisatelj učbenikov, poleg tega pa je imel tudi veliko smisla za humor, saj je že njegova sestra Janezu Trdini povedala, da je rad druge spravljal v smeh. Na željo staršev je postal duhovnik, pozneje je ta poklic opustil in postal gimnazijski profesor in celo ravnatelj. Tedanji avstrijski oblasti se je zameril, ker je pel odo Napoleonu, tako da je bil zadnja leta izrinjen iz javnega življenja. Njegovo življenje in delo pa je najbolj zaznamoval Žiga Zois, ki je spodbujal Vodnika in tudi druge k vsestranski ustvarjalnosti.
15. domoznanski večer: KUD Pirniče – OTH
15. 5. 2019
KUD Pirniče je kulturno društvo, ki častitljivo tradicijo ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti nadaljuje že 85 let. Bliskovit vzpon je doživelo v 80. letih prejšnjega stoletja. Začelo se je s predstavo Evgen v režiji Petra Militareva v letu 1979. Z njo so gostovali po vsej Jugoslaviji in tudi v Evropi. Svojo kakovost so potrjevali na najprestižnejših ljubiteljskih gledaliških festivalih, kjer so njihove predstave pobirale najvišja priznanja strokovnih žirij.
Dejavnost so sčasoma razširili tudi na druga področja umetniške ustvarjalnosti. Danes so v društvu aktivne gledališka sekcija, Gledališče OTH, Uteha – komorno gledališče, Oder mladih, Ljudski oder, Lutkovni oder, multimedijska sekcija, likovna sekcija, glasbena sekcija, fotografska sekcija, literarna sekcija in sekcija za uporabno umetnost. Že 38 let pripravljajo gledališki abonma.
Posebno so ponosni, da je lanski dobitnik Borštnikovega prstana, najbolj prestižne nagrade za igralske dosežke pri nas, Janez Škof svojo kariero začel kot ljubiteljski igralec v KUD Pirniče. Odigral je nosilne vloge predstav, ki so bile najbolj nagrajevane.
