Maja, ki je prva leta življenja preživela v Belorusiji, se po smrti ljubeče mame znajde v neki zakotni nemški vasi. Tja jo je k svoji stari sestri pripeljal sicer odsotni oče. Teta je skrbela zanjo brez topline in osamljena deklica je oporo nagla v vaškem posebnežu Mareku. Ta je kot nekdanji otroški interniranec in sirota ostal v Nemčiji in sanjal o lepšem življenju. Maja odrašča in pobeg iz vasi najde v prijateljičinem bratu Erichu, a zveza ne poteši potreb po ljubeči družini. Njeno iskanje identitete se poglablja in z nekajmesečno hčerko se za odgovori odpravi v Belorusijo. Roman sicer ni avtobiografski, a pisateljica priznava, da je v zgodbi kar nekaj vzporednic z njenim življenjem hčerke poljskih priseljencev in stalnim občutkom, da ne spadajo nikamor.
