Vsa moja poletja, roman japonske pesnice in pisateljice Mieko Kawakami, ki nam prinaša prikaz japonskega načina velemestnega življenja v Tokio in Osaki, naslavlja vrsto izjemno občutljivih življenjskih vprašanj, vezanih na oploditev z biomedicinsko pomočjo. V prvem delu romana prvoosebno pripovedovalko, ki živi v majhnem stanovanju v Tokiu in se preživlja z delom hostese v lokalu ter sanja, da bi postala pisateljica, obiščeta njena sestra in nečakinja. Gostji imata že nekaj časa težaven odnos, saj nečakinja z materjo ne govori, piše pa dnevniške zapise, ki nam razložijo njun odnos, v dobršni meri povezan z očetom, ki je družino nekega dne brez razlage zapustil.
Vsa moja poletja se konča z rojstvom otroka, ki mu bo prihranjeno iskanje očeta
V drugem delu romana Vsa moja poletja je prvoosebna pripovedovalka deset let starejša. Nič več se ne preživlja kot hostesa v nočnih lokalih, saj je medtem izdala zbirko kratkih zgodb, ki je postala uspešnica, pač pa se preživlja s pisanjem kolumn in drugih besedil. Pisanje naročenega romana povsem zastane, saj ji partnerski odnosi nekako ne stečejo. Zaveda se, da bo ostala samska, a otroka pa si kljub vsemu zelo želi. Namesto pisanja večino časa preživi z iskanjem informacij o možnostih umetne oploditve, tu in tam se srečuje z znankami. Večina teh srečanj se začne ob hrani in konča s preveč popitim alkoholom.
V pogovorih z njimi in ob spominih na lastno otroštvo se srečuje z različnimi pogledi na umetno oploditev, žensko telo in materinstvo. Vedno bolj se sprašuje, kaj sploh pomeni roditi in imeti otroka, bolj kot z odgovori je soočena z dvomi. Srečanje z moškim, ki še vedno išče očeta, darovalca sperme, naši pripovedovalki razblini še zadnje dvome.
Odloči za oploditev z medicinsko pomočjo, z znanim darovalcem. Roman Vsa moja poletja se konča z rojstvom otroka, ki mu bo prihranjeno iskanje očeta.
