Pripoved o mladem Italijanu, ki se v obdobju življenjske krize – po izgubi službe in razpadu partnerske zveze – odpravi v Indijo, da bi v svojem življenju ponovno našel smisel. Pot ga pripelje v Varanasi, kjer sreča meniha po imenu Tatandži. Ta ga postopoma, preko sedmih razodetij, seznanja z metodami za dosego višje duhovne zavesti. Pri tem se Italijan srečuje z različnimi ljudmi, ki mu na tej poti pomagajo.
Knjiga Menih, ki je imel rad mačke, je izjemna glede vsebnosti življenjskih sporočil in modrosti
Zgodba Menih, ki je imel rad mačke sama po sebi ni nič posebnega, je pa knjiga izjemna glede vsebnosti življenjskih sporočil in modrosti, ki bi jih moral poznati in izvrševati vsak posameznik, če bi želel živeti, kot je treba, in duhovno zrasti. Knjiga med drugim govori o pomembnosti trenutka, hvaležnosti in čuječnosti. Čeprav ljudje živimo v sedanjosti, z mislimi večino časa tavamo po preteklosti in prihodnosti ter pozabljamo, da se naše življenje odvija tukaj in zdaj. Tatandži, menih, ki je rad imel mačke, nas opominja, naj bomo prisotni. Naj sprejmemo trenutek, v katerem živimo, ter v vsaki stvari najdemo pozitivno plat. Le tako bomo lahko najboljše, kar smo lahko.
“Vsaka stvar se zgodi ob pravem času in na pravem kraju. Vsaka stvar se zgodi, ko smo jo pripravljeni sprejeti. Od nas je odvisno ali jo bomo spremenili v priložnost za rast ali v oviru lastnemu razvoju.” (str. 178)