Kratko, zvrstno neulovljivo besedilo sodobnega francoskega avtorja uvrščajo med avtofikcijo. Vsa njegova dela, doslej imamo prevedena tri, so avtobiografska. V prvi knjigi je protagonist avtor in pripoveduje o svojem odraščanju, razvoju in dozorevanju, druga knjiga je posvečena očetu, v slednji pa naklonjeno opiše težko življenje svoje matere. Louis (1992) izhaja iz socialno neurejene družine, ki jo je vzdrževal le pri tovarniškem delu poškodovani, degradirani oče. Mama, ujeta v revščino in partnerski odnos, zaznamovan z alkoholom in nasiljem, je komaj držala brado nad vodo pri skrbi za otroke. A je poskušala, vztrajala in nazadnje uspela ubežati brezupnim razmeram. Besedilo ni enostavno, a je prepričljivo, elegantno izpisano, pozitivno naravnano in se bere na dušek!
Nikar ne izpustite spremne besede Dijane Matković!
Boji in preobrazbe neke ženske
