Po drugi svetovni vojni je bila v takratni Sovjetski zvezi, ki je za zmago v vojni žrtvovala ogromen krvni davek, poudarjena podoba pogumnega, požrtvovalnega junaka – moškega, ki se je brez strahu podajal na bojišče in bil pripravljen v imenu višjih idealov žrtvovati svoje življenje.
“Ne pišem o vojni, ampak o človeku v vojni. Ne pišem zgodovine vojne, ampak zgodovino čustev,” je zapisala Svetlana Aleksijevič in bralcem predstavila tudi drugo, v sovjetski javnosti zamolčano plat. Lotila se je namreč pogleda na drugo svetovno vojno z vidika intimne, čustvene, vsakdanje ženske perspektive.
Vojna nima ženskega obraza in Černobilske molitve Svetlane Aleksijevič tudi v slovenskem prevodu
Svetlana Aleksijevič (roj. 1948) je beloruska pisateljica, esejistka in raziskovalna novinarka, ki je za svoj literarni opus leta 2015 prejela prestižno nobelovo nagrado za književnost. Svojo pot je začela kot dopisnica literarne revije, vendar so jo že zgodaj pritegnile pripovedi običajnih ljudi in njihov pogled na prelomne trenutke zgodovine. Skozi leta je oblikovala prepoznaven literarno-dokumentaren žanr za katerega je značilen preplet spominov, izpovedi, pričevanj, komentarja in pripovedi, ki dogodek osvetljujejo z različnih perspektiv. Avtorica svoja dela imenuje »večglasni romani«, v katerih ključno vlogo odigrajo prav prvoosebni pričevalci. V svojih delih se osredotoča na ključne dogodke v zgodovini Sovjetske zveze (druga svetovna vojna, Sovjetsko-afganistanska vojna, razpad Sovjetske zveze, Černobilska nesreča), ki so sooblikovali mit (in propad) sovjetskega človeka.
Vojna nima ženskega obraza o ženskah, ki so se odzvale klicu domovine
Vojna nima ženskega obraza prinaša iskrene, strašljive, pa tudi zelo naturalistične izpovedi žensk, ki so se po nemškem napadu odzvale klicu domovine in se znašle v prvih bojnih vrstah na različnih položajih, od bolničark do tankistk, pilotk, pobiralk min, ostrostrelk, intendantk …, so glas žena, ki si želijo pozabiti, kar so doživele, ki so ponosne na svoj dar domovini, a se hkrati ne znajdejo v svobodi, ki so jo pomagale izboriti, in mnoge ostajajo stigmatizirane kot ‘ženske iz fronte’.
