Narkopolis je avtobiografsko zaznamovana epopeja o propadlih ljudeh z dna družbe, o njihovem življenju in trpljenju, ki nam je predana preko prvoosebnega pripovedovalca, uživalca omamnih substanc, ki naj bi na tak način zapravil dve desetletji svojega življenja. Skupni imenovalec dogajanja je mesto Mumbaj, kamor je indijski pisatelj in pesnik Thayil Jeet postavil fragmente zgodb, ki se vrtijo predvsem okoli droge, sprva opija, kasneje pa tudi ostalih.
Glavni junaki so bizarni izmečki družbe, kot na primer Rašid – lastnik kadilnice opija; Dimple – nekdanja prostitutka, hidžra (evnuh) in oskrbnica pipe za opij; prebegli Kitajec g. Lee – blažitelj njenih bolečin in edini človek, ki mu je bilo resnično mar zanjo ter še mnogi drugi. Izmenično sledimo zgodbi dogajanja v Mumbaju, od srede 70. let 20. stoletja dalje, in zgodbi g. Leeja, ki se dogaja v času grozot komunistične Kitajske, ko je tam vladal Mao Cetung. Do preobrata pride, ko v Mumbaj, mesto znano po opijski omami, iz Pakistana pričenja dotekati heroin in kasneje sintetične droge, ki dramatično posežejo v »romantično« opijsko tradicijo. Nad tem se pritožujejo celo zadrogiranci, čeprav vsi po vrsti zapadejo v heroinske blodnje.
Romaneskni prvenec indijskega pisatelja Thayila Jeeta – Narkopolis, je bila leta 2012 uvrščena v ožji izbor za prestižno nagrado Man Booker, in tako postal kultna knjiga.
»Govorili smo tiste besede, ki so lepe, ampak nimajo pomena ali posledic. Smejali smo se brez razloga in svoj smeh prekinjali s tišino.«