Marko Pavliha je pravnik in predavatelj na univerzi. A ne bere le znanstvene literature, kot pritiče njegovemu poklicu, med drugim je »požiralec« leposlovja.
»Vzneseno jih (knjige) ovohavam, tipam in vizualno uživam ter v zadnjih letih o njih tudi kaj napišem.«
Po njegovem mnenju so romani, drame, eseji in poezija srčna ambrozija in najlepša melodija.
Marko Pavliha zanimivo razmišlja o okoljskih problemih našega planeta
Svetilnik je kot tiha melodija, ki nas prijazno popelje skozi valovanje njegovega življenja. Dvigovanje in padanje je pri njem nenehno učenje in bogatenje v stiku z ljudmi, umetnostjo in naravo. Pot se mu vije skozi vedoželjnost, spoštovanje, hvaležnost, notranji mir, darovanje in modrost. Zanimivo razmišlja o okoljskih problemih našega planeta. Rešitve ne vidi v boju z njimi, ampak v »miselnosti miru«.
»Za ekološko ozdravitev je nujna družbena ozdravitev.« Hm, težko bi mu nasprotovali.