Josef Winkler, uspešni in nagrajeni avstrijski pisatelj, nam ni prav dobro poznan. Prav on je dosegel, da v Avstriji lahko prejmejo nacionalno nagrado za književnost tudi pisatelji, ki ne pišejo v nemščini. Pred nekaj leti je bil te časti deležen Florjan Lipuš. Josef Winkler nas z Natura morta »butne« v spodnji del života, v drobovje, intenzivno pa odzvanja v zgornjem delu, v srcu in možganih. Zdi se, kot bi Winkler na rimski trg Vittoria Emmanuella postavil kamero, jo vklopil in pustil, da snema, potem pa naredil transkripcijo iz slik v besede.
Josef Winkler z Natura morta odpira neskončna obzorja za razmišljanje
V besedilu ni zgodbe. Brutalno neposredno ali pa boleče realistično popisuje življenje na trgu. Cela novela je trenutek. Vse je hkrati: ljudje z vsega sveta, hrana, nesnaga, dobrota, ljubezen, podlost, zloraba in zlasti erotika ter nazadnje smrt. Kritika brez kritike. Avtor samo slika in odpira neskončna obzorja za razmišljanje.
