Dijana Matković, tudi prevajalka in publicistka, avtorica romana Zakaj ne pišem?, se je v slovenskem literarnem svetu uveljavila s prvencem V imenu očeta. V kratkih zgodbah intimno in deloma avtobiografsko opiše očetov vpliv skozi različne faze odraščanja. Zaradi takratnega uspeha in besedila se je, kot opiše kasneje, znašla pod plazom kritik in neodobravanja nekdanjih kolegov.
Skoraj deset let kasneje pa v avtofikcijskem romanu Zakaj ne pišem? spoznamo še druge vidike in vplive na njeno ustvarjanje. V mestoma esejističnih odlomkih razmišlja o iskanju pravice za ljudi z dna družbe in izpostavlja problematiko umetniškega ustvarjanja s stališča neenakega družbenega izhodišča. Občutek nepripadnosti povečuje njena težka (družinska) situacija, saj »nima kam iti in se nima kam vrniti«. Oče jih je zapustil v nedokončani hiši in si ustvaril novo družino, mama pa zapada v različna patološka stanja, zato z njo nima rednih stikov. Starejša sestra se je »rešila« in odšla od doma, protagonistka pa se zaradi prekariarnega dela in negotovih finančnih razmer ponovno vrača domov. Spremljamo njene faze življenja in ustvarjanja – od optimističnega obdobja, ko s prihodki še pokriva stroške, do teme depresije in obupa, pa spet do mirnejših časov, ko v bojevitem tonu napoveduje boj za pravico uveljavljanja in ustvarjanja vseh družbeno depriviligiranih.
