Živeti hitro je pretresljiv, a izjemno berljiv roman z močnimi avtobiografskimi potezami. Avtorica pri 36 letih nenadoma ovdovi; njen mož namreč pri 41 letih umre v motoristični nesreči z izposojenim motorjem, tik po tem, ko sta kupila hišo kot nov korak v njunem življenju. Roman, nagrajen s prestižno Goncourtovo nagrado, se dvajset let po tragediji vrača k usodnemu dnevu. V triindvajsetih poglavjih, ki se vsakokrat začnejo s »Če …«, pisateljica rekonstruira verigo drobnih odločitev, ki bi lahko spremenila potek dogodkov. Ob izselitvi iz doma, ki sta ga sanjala skupaj, avtorica spozna, da je napočil čas, da dovoli oditi tudi pokojnemu možu. Iz te ganljive pripovedi je mogoče razbrati, da je moč žalovanja tudi v pripovedovanju oz. v iskanju besed za neizrekljivo – v tem, da trpljenje dobi glas in prostor.
Živeti hitro je knjiga o ljubezni, ki ne umre
To je knjiga o bolečini, ki ne mine, a se z njo naučiš živeti. In o ljubezni, ki ne umre, čeprav je tisti, ki je je bil deležen in jo je dajal, zapustil naš svet. Branje te knjige nas opomni, da bi morali bolj zavestno živeti v sedanjem trenutku, ki nam je še na voljo.
