Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Medvoški gledališčniki navdušili z izvirno postavitvijo drame Kralj Ojdip (fotogalerija)

Kralj Ojdip 19 Junij  246 Of 248 940x627

Združeno medvoško gledališče, v katerem sodelujejo člani ljubiteljskih gledaliških skupin v medvoški občini, se je v zahtevnih časih pandemije lotilo tragedije Kralj Ojdip. Kuga v Atenah leta 428 pred Kr. je Sofokleju dala povod za dramo, ki so jo prvič uprizorili še sredi epidemije. Sedanja pandemija pa je spodbudila entuziasta Janeza Venclja, da je naštudiral vzporednice med razmerami takrat in danes ter navdušil in pridobil člane medvoških dramskih skupin za ta izjemen skupni projekt.

Besedilo: dr. Janez Juhant
Fotografije: Peter Košenina

Kralj Ojdip: Veliko podobnosti med dogajanjem in stanjem v tedanji in sedanji družbi

Kralj Ojdip Generalka  57 300x200V času pandemije je skupina po spletu začela zahtevno pripravo tragedije, ki »govori o temeljnem odnosu – človeka do njegove usode, do tistega, kar je nad njim: čas narava, naključja, Bog«. Gledališče v usodnem trenutku pandemije »neposredno nagovarja krizo skupnosti, v kateri se dogaja … Pomen tragedije se lahko vidi v tem, da se skupnost skozi uprizarjanje druge zgodbe sooči s svojo lastno. Aristotel je zapisal takole: ‘Tragedija je resnobno in zaokroženo delo, primernega obsega, ki s pripovedovanjem na način posnemanja z zbujanjem sočutja groze in strahu doseže očiščenje (katharsis) takšnih občutij.’ Atenski državljani so bili namreč vpeti v dosti bolj neposredno demokracijo, kot jo razumemo danes. Atenski parlament so bili vsi (seveda le moški, op. J. J.). Glasni in tihi, ostri in mili, grobi in nežni, nesramni in vljudni in težko se je bilo o vsem dogovoriti, kar je v majhni državici vodilo do medsebojnih napetosti. Gledališče dionizij je bilo utež temu prostoru čutja in sočutja, premisleka in molka. Zato se gledališču niso odrekli niti v času najhujše krize.« (Gledališki list)

Ta premislek je spremljal režiserja in dramaturga Janeza Venclja pri celovitem in doslednem osvajanju zahtevnega besedila. Svoje je dodal Vitja Avsec z uglasbitvijo delov tragedije. Solistka in v odgovorih zbor nizata zahtevno dogajanje in glasbeno ponotranjajo napetosti, boje, vzpone in padce glavnega junaka kralja Ojdipa, njegovih spremljevalcev, žene Jokaste, Kreona, Teresiasa, duhovnika, ki se sprašujejo, zakaj tako nedoumljiva in zla usoda, in kličejo delfskega Fojba-Apolona, naj jih spremlja in pošlje rešitev.

Kljub tragičnosti sprejmejo resnico

Do konca dveurnega dogajanja – grška drama je dogajanje, ki prevzame delujoče, vključno s publiko – se razpleta usoda Ojdipa. Mati ga je izpostavila, da bi se izognila uresničitvi napovedi, da bo morilec očeta in njen bodoči mož. A pastir mu je ohranil življenje in ga dal v Korint, kjer je odrasel, potem pa je Ojdip kot popotnik ne vedoč v pretepu umoril svojega očeta, prevzel njegovo ženo, svojo mater, kot rešitelj zavladal Tebam, a s svojo usodo prinesel prekletstvo nad ljudstvo: »Gnije mu na polju seme v kali, živina cepa, žene ne rodé. Udaril kuge nas je strašni bog, sipajoč ognjene strele na vse živo …« Dogajanje vodi v tragičen razplet. Usmerja ga iskanje resnice, ki so mu zvesti protagonist Ojdip, podaniki (ljudstvo) in sopotniki, ne glede na tragično smrt žene in matere Jokaste, samooslepitev in izgnanstvo: »Grem, četudi je težko mi.« In: »Kdo bi v tvojem stanju ti zameril, če v dvojni bedi dvakrat kličeš joj,« zaključi duhovnik. Prestol in otroke prevzame Kreon.

Ohranjanje zvestobe in spoštovanje temeljih postav daje človeku veličino

Kralj Ojdip 19 Junij  83 Of 248 300x200

Ustrezno okolje in čar daje tragediji Kralj Ojdip gledališki ambient na prostem z baklami, ognjem in maskami. Grška beseda prosopon, maska, dejansko pa oseba, konkreten človek z imenom in priimkom ter svojo enkratno življenjsko potjo je dala podlago za evropsko pojmovanje človeka kot osebe – temu je dodala rimska pravno-politična filozofija ter seveda celovitost krščanstva s podobo človeka kot enkratnega, po Božji podobi ustvarjenega človeka. Že pri Grkih je človek enkratno, tragično, med naravo in bogove razpeto bitje. Svojo pristnost in enkratnost obrani z zvestobo temeljnim postavam, resnici in svoji od Boga dani življenjski poti, ki ji kakor Ojdip ne more niti ne sme ubežati. Njegova veličina se pokaže ravno v tej zvestobi, da tudi za ceno trpljenja in smrti ostane temu zvest in tako odvrne zlo od sebe in od drugih. K osebi torej sodi zvestoba bistvu, okoljskim in družbenim obveznostim, predvsem pa seveda tudi tistemu, kar ni v naših rokah, nas presega, izziva in večkrat neprijetno ali celo tragično izziva in preseneča. Človek kot oseba je velik v ohranjanju te zvestobe, v spoštovanju temeljnih postav, resnice in pravičnosti, ki ni le računarsko zunanje uravnoteženje, pač pa dojemanje in sprejemanje svojih usodnih danosti, ki spremljajo posameznike in jih vtkejo v skupno življenjsko zavezo, ki se ji ne moremo niti ne smemo izneveriti. Iskanje resnice obvezuje kralja in podložnike in v tej zavezi se izkristalizira blagoslov za polis (skupnost, državo), kar je pomembno sporočilo v teh kriznih časih za nas vse.

Medvoški ljubiteljski gledališčniki so uprizorili dramo Kralj Ojdip v celoti, kar je redkost celo v poklicnih gledališčih

Kralj Ojdip Generalka  93 300x200

»Gledala sem Sofoklejeve drame v našem profesionalnem gledališču, a to tukaj je nad vse,« je komentirala po predstavi starejša gospa s kulturno izkušnjo. Skupina izvaja Kralja Ojdipa v celoti, kar je po navedbah poznavalcev unikum v slovenski gledališki zgodovini. Glede na združitev amaterskih moči, ki sta se jim pridružila profesionalca Barbara Jakopič Kraljevič in seveda Janez Vencelj kot glavno gibalo celotnega dogajanja, je po našem prepričanju, ki ga delijo tudi gledalci, ki so si že ogledali tragedijo, drama in velik dosežek, ki nas je vse prepričal. Tudi mlade moči so se zavzeto vključile, pokazale svoje talente ter z zahtevno in pridno vadbo dale piko na i celotnemu dogajanju. Glasbeni in igralski učinki dve uri držijo v napetosti publiko, ko na prostem kot v grškem gledališču s sočutjem in udeleženostjo spremlja dogajanje.

Kralj Ojdip Generalka  70 300x200

Izpostaviti je treba besedilno zahtevno nalogo Ojdipa, ki jo mojstrsko in suvereno izvaja Matej Ulčar. Seveda je treba njegovemu vrhunskemu nastopu dodati tudi Kreona v osebi režiserja Janeza Venclja in Jokaste v osebi Barbare Jakopič Kraljevič. Tudi vsi drugi igralci mojstrsko opravljajo svoje naloge kot seveda solistki Edita Garčević Koželj/Barbara Sorč.

Kralj Ojdip za nas ni samo sporočilo zahtevnega časa, pač pa odličen gledališki dogodek, v katerem je združeno ogromno volje, entuziazma, sposobnosti in ustvarjalnosti, ki v teh zahtevnih časih potrjuje, da tudi pandemija ustvarja in budi upanje.

Predstave bodo še ta teden ob prazniku državnosti Slovenije (četrtek, petek, sobota) ter dva začetna konca tedna (petek, sobota) v juliju in verjetno še jeseni.

Foto galerija