Roman Zadnji človek (izvirno The Last Man, 1826) je eden prvih romanov, ki se ukvarja s tematiko post apokalipse. Odvija se v 21. stoletju, kjer smrtonosna kuga postopoma uniči človeštvo, dokler ne ostane na svetu le še ena sama oseba – Lionel Verney, »zadnji človek«. Skozi pripoved se prepletajo avtoričine osebne, politične in filozofske teme: propad civilizacije, krhkost človeške družbe in neizbežnost osamljenosti. Roman odraža obdobje romantike, v katerem je nastal, zato se v njem čuti močan melanholičen ton. Skozi zgodbo spoznamo pester nabor različnih oseb, njihovih mnenj in občutij ter odnosov do pripovedovalca zgodbe.
Zadnji človek je pronicljiva meditacija o smislu posameznika v svetu brez skupnosti
Zadnji človek predstavlja pomemben prehod med romantično vizijo sveta in zgodnjimi oblikami znanstvene fantastike. Čeprav je bil ob izidu sprejet zadržano, ga danes cenimo kot pronicljivo meditacijo o koncu človeštva in smislu posameznika v svetu brez skupnosti.
