Paolo Giordano (1982), italijanski pisatelj in doktor fizike, v romanu Tasmanija na berljiv način prepleta znanstvena spoznanja z intimnim pogledom na današnji čas. Giordano v romanu spregovori o svetu, ki se zdi vedno bolj krhek. Gre za branje, ki bo pritegnilo tiste, ki jih zanimajo družbena in eksistencialna vprašanja, ter tiste, ki želijo razmišljati – o sodobnem času, o sebi, o prihodnosti. Sporočilo bo posebej odmevalo pri ljudeh, ki jih skrbita okolje in globalna negotovost ali pa čutijo osebno tesnobo ob hitrih spremembah v svetu.
Tasmanija se v knjigi pojavlja kot simbol oddaljenega zatočišča
V ospredju romana je pripovedovalec, ki se spopada s svojim notranjim nemirom, medtem ko se okoli njega vrstijo svetovni pretresi: teroristični napadi, podnebna kriza, politična nestabilnost, strah pred prihodnostjo in spremembe v okolju. Tasmanija se v knjigi pojavlja kot simbol oddaljenega zatočišča in predstavlja željo po varnosti oziroma beg pred resničnostjo. Tovrstno branje nas spodbuja, da razmišljamo ne le o svetu okoli sebe, temveč tudi o lastni vlogi v njem ter v katero smer gremo oziroma želimo iti kot posamezniki in družba.
