Sonja Porenta je s svojo izjemno knjigo Tončika v svečani preobleki pomembno obogatila domoznansko zbirko Knjižnice Medvode. Knjiga je zanimiva tudi za vse, za tiste, ki že vezejo, ker lahko dobijo spodbudo za svoje delo, pa tudi za tiste, ki se bodo prvič srečali z informacijami o ohranjanju oblačilne dediščine.
Kulturno umetniško društvo JaReM je leta 2021 praznovalo desetletnico delovanja. Pirničani so ga ustanovili, da bi ohranjali spomin na svojega velikega rojaka Jakoba Aljaža. Duhovnik, gornik, glasbenik in predan narodnjak se je rodil v Zavrhu pod Šmarno goro. Pet sekcij društva vnaša v Aljaževo obnovljeno rojstno hišo bogato in živahno ljubiteljsko kulturno dejavnost. V sekciji za oživljanje starih šeg in navad deluje gospa Sonja Porenta. V več kot desetletju se je razvila v mojstrico izdelovanja replik vezenih oblačil iz 19. stoletja. Tako se je izmojstrila, da sedaj pomaga strokovnjakom in ljubiteljem, ki se ukvarjajo z oblačilno dediščino, njene izdelke nosijo v folklornih skupinah.
Sonja Porenta predstavlja vezenine, ki jih je ustvarila zase
Sonja Porenta natančno pojasni izdelavo vzorca in materiale, prejice in sukance, podrobno opiše izdelavo vezenin. Po knjigi Tončika v svečani preobleki se lahko učimo vezenja, saj so v njej s skicami predstavljeni vsi glavni vbodi. V besedilu se zvrstijo poglavja, ki nam predstavijo: pečo, avbo, zavijačo (vse tri so pokrivala), rokavce (bluza), spodnje krilo, kočemajko (oprijeta jopa) in robec.
Kdo je Tončika v svečani preobleki?
Dodano je poglavje o Tončiki, to je petdeset centimetrov visoka punčka, ki jo je Sonja Porenta dobila v dar. Poimenovala jo je po svoji mami in zanjo izdelala pomanjšano avbo s črno vezenim čelnikom in gubanim oglavjem, rokavce, spodnje krilo, spodnje hlače, nogavice, krilo in životek, predpasnik, kočemajko ter dodatke.
Avtorica zanimive knjige nazadnje predstavi vezeno blazino, na katero je z vezilno prejico naslikala sebe in moža kot sta bila posneta na neki fotografiji. Čisto na koncu knjige je dodan slovarček izrazov s področja vezenja in seznam uporabljene literature. Vsakemu poglavju so dodani zgodovinski podatki o oblačenju in vezenju pri nas in v svetu.
Knjigo je uredil, in napisal spremno besedilo Živeti oblačilno dediščino, etnolog dr. Bojan Knific. Lepo oblikovanje je dodala Andrejka Belhar Polanc, odlične fotografije pa Gregor Meglič. Knjiga ja zanimiva za vse, za tiste, ki že vezejo, ker lahko dobijo spodbudo za svoje delo, pa tudi za tiste, ki se bodo prvič srečali z informacijami o ohranjanju oblačilne dediščine. Poklon in zahvala avtorici Sonji Porenta in društvu JaReM za čudovito knjigo.
