Ko je bila Lena majhna, je njenega starega ateja obiskala smrt, ki je bila v temo zavita. Čeprav ni povsem razumela, kaj se dogaja, je začutila, da z njenimi obiski ni heca. Od takrat dalje jo je ta smrt, v temo zavita, dobesedno spremljala povsod. Mahala ji je z oken, sedela z njo v avtomobilu. Njeni prihodi pa bi bili manj pogosti, če se Lena v osemdesetih ne bi rodila Slovenki in očetu muslimanu. Vojna v Bosni je očetovo družino uničila. Po nasilni smrti najmlajšega strica je za kapjo kmalu umrla še mama.
Ko se je Lenin oče za silo pobral, je njegovega najboljšega prijatelja po borbi z rakom ovila smrt. Po pogrebu še drugega ustreljenega strica je tudi v Leninem slovenskem domu zavladala tišina. Plašč črne depresije in smrti je kmalu zagrnil še njenega očeta in deda v Bosni je pokopal še zadnjega sina. Med vsemi viharji Lena poskuša živeti, hoditi v šolo, vzdrževati odnos z bratom, se družiti s prijatelji, a njena zgodba vseeno prepušča nekaj svetlobe.
Doživljanje smrti odraščajoče Lene Jusić je osrednja nit romana Smrt, v temo zavita
Pisateljica Samanta Hadžić Žavski (1993) je knjižno nastopila z zbirko kratke proze Serijski morilec (2019), sledila je še ena zbirka kratke proze Obiski (2022), tako da je njena tretja knjiga Smrt, v temo zavita njen prvi roman. V romanu, objavljenem v zbirki Prišleki pri LUD Literatura, pisateljica občuteno pripoveduje o družini, otroštvu in odraščanju, vplivu vojne v Bosni na življenje preživelih (ki so prav tako žrtve), kot vodilni motiv pa riše smrt.
Več o berljivem in nežnem romanu, ki zajema večletno obdobje v odraščanju in zorenju literarne junakinje, v pogovoru z Markom Goljo ob izidu romana pove Samanta Hadžić Žavski.
Pisanje Samante Hadžić Žavski zaznamuje nekakšna neposrednost izraza, ki se kaže že v naslovu njenega prvega romana Smrt, v temo zavita: osrednja nit je smrt oziroma doživljanje smrti s perspektiv odraščajoče Lene Jusić, ki jo spremljamo od zgodnjega otroštva do konca študijskih let.
Leno ključno zaznamuje kontekst vojne na območju nekdanje Jugoslavije v začetku devetdesetih. Smrt ima tako poteze razvojnega romana (bildungsroman oziroma bolj splošna oznaka »coming of age«), ki po poglavjih ponuja izseke iz različnih obdobij Leninega življenja. (Vir: https://www.delo.si/kultura/ocene/ocenjujemo-smrt-v-temo-zavita/)
