Roman ruskega pesnika in pisatelja Alekseja Salnikova, je literarna mojstrovina, kultni roman, ki s svojo zapleteno strukturo in izvirnim načinom pripovedi na trenutke meji na norost.
Literarno delo Petrovi v časih gripe bi lahko označili kot noro halucinacijo od gripe omamljenih članov nefunkcionalne družine – očeta, mame in sina – živeče nekje v času postsovjetske Rusije. Le-ti vročično blodijo po mestu in poskušajo kljubovati absurdom vsakdanjega življenja, ki se jim v obliki dogodkov in ljudi postavljajo ob bok, pri čemer njihovo vedenje postaja vse bolj nenavadno. Pisatelj pri tem s filigransko natančnostjo popisuje njihove prigode in preizkušnje, ki so na trenutke tako nenavadni, da že mejijo na burlesko in magični realizem. Salnikov je za roman prejel številne nagrade, doživel pa je tudi gledališke in filmsko uprizoritev.
“Petrov je včasih pogledal na svoje družinsko življenje z distance in se sam rahlo začudil, da sta se z ženo ločila, pa vseeno včasih živita skupaj, kakor da bi odvrtela svoje razmerje nazaj do faze zmenkov. Le da je prejšnjikrat v tej fazi Petrova pravkar končala študij in še ni imela sina, pa tudi Petrov ni imel sina. To ni bil poskus osvežiti odnos, to je bilo nekaj drugega, toda petrov ni natanko vedel, kaj. Žena je zaprosila za ločitev iz nekih svojih razlogov, ki so bili Petrovu popolnoma nerazumljivi. Najbolj ga je skrbelo, da ga je nemara prevarala in je začela ves ta cirkus zaradi občutka krivde, samo zato, ker si mu tega ni upala priznati. To se mu je zdelo najhuje, kar slabo mu je postalo ob misli, da poljublja žensko, ki jo je čisto pred kratkim poljubljal nekdo drug. To so bile neumne, popolnoma vulgarne misli, podobne verzom osladnih pesmi skupine Roke gor!, toda Petrov si ni mogel pomagati.” (str. 77)