Roman Speči spomini je mala mojstrovina, ki je izšla v zbirki Moderni klasiki v odličnem prevodu Aleša Bergerja. Avtobiografski spomini nas popeljejo v šestdeseta leta preteklega stoletja.
Pravzaprav gre za fragmente zgodb, nenehna vračanja, pobege, srečevanja z neznanimi ženskami in neprestano premikanje po Parizu ter nenehno branje nekaj avtorju ljubih ezoteričnih knjig o okultnem. Pripovedovalec je samotar, odtujen, ni zmožen vzpostaviti in vzdrževati tesnih osebnih vezi. V obsežni in poglobljeni spremni besedi Janeza Pipana zasledimo avtorjevo samorefleksijo:
»Pariz, v katerem sem živel in ki ga po dolgem in počez premerjam v svojih knjigah, ne obstaja več. Pišem samo zato, da bi ga spet našel. Ne gre za nostalgijo, nikakor mi ni žal za ničimer, kar je bilo. Gre kratko malo za to, da sem iz Pariza naredil svoje notranje mesto.«
Speči spomini so delo francoskega pisatelja Patricka Modiano (1945)
Patrick Modiano je francoski pisatelj in scenarist. Zaznamoval ga je povojni Pariz, odsotnost staršev. Na Modianoja je imel velik vpliv Raymond Queneau (1903-1976), soustanovitelj Ouvroir de littérature potentielle (Oulipo) in član prestižne Académie Goncourt, ki je mladega avtorja vpeljal v književni svet.
Patrick Modiano je prvi roman napisal pri 22. letih. Zanj so značilni kratki romani s kratkimi stavki. Ker so njegovi liki pogosto obsedeni s preteklostjo, ga nemalokrat primerjajo z Marcelom Proustom. Od leta 2014, ko je večkrat nagrajeni avtor dobil Nobelovo nagrado za književnost, se njegova dela redno prevajajo v številne jezike, tudi v slovenščino.
