Johan August Strindberg, na prehodu prejšnjega stoletja glavni predstavnik švedskega naturalizma, je slovenski javnosti znan predvsem po drami Gospodična Julija in avtobiografskem delu Sin služkinje. Letos smo v prevodu Nade Grošelj dobili še povest o življenju na švedskih otokih v času, ko je na slovenskih tleh nastajalo Cvetje v jeseni. Med Strindbergovimi Otočani s Hemsöja in Tavčarjevim Cvetjem v jeseni bi sicer lahko našli kar nekaj vzporednic.
Otočani s Hemsöja obstanejo tudi v najhujših viharjih življenja
Mladi Carlsson kot delavec prispe na stockholmski arhipelag in prevzame vajeti na precej opešani kmetiji vdove Anne Eve. Domači sin dneve preživlja na morju, dekle in hlapci postopajo v brezdelju. Ambiciozni možak kmetijo postavi na noge in se po neuspešnem snubljenju bogate meščanke poroči z vdovo. Tako si zagotovi močan položaj na kmetiji in tako želeno mesto v družbi. A samo pravi otoški prebivalci so trdoživi in v primerjavi s prišleki obstanejo tudi v najhujših viharjih življenja.
