»Eto, zdaj veš. Džordžić se vrača.« Po desetih letih. Na Fužine – njegov doma. Kljub temu da je v poznih dvajsetih, še vedno ne ve, kam bi usmeril tok svojega življenja. Še vedno nima kluba, za katerega bi navijal. Vsi mislijo, da se je Marko Džordžić iz neprostovoljnega izseljenstva vrnil na kratek obisk k Ranki in Radovanu, ki se zdravi zaradi raka.
Marko Džordžić beži
A v resnici beži pred bosanskim nacionalizmom in vojnimi travmami preživelih, ki so mu zagrenili tudi prvo ljubezen. In pred jeznimi prevaranimi »spasiči«, ki vladajo politiki in policiji v Bosni. A Fužine niso več njegov dom. Postale so drage, preveč mirne in urejene. V lokalih ne pozna nikogar več in v očeh mladine vidi prazne poglede. Tudi prijatelji so se izgubili v svetu odraščanja. Prijazni Adi je popolnoma zadrogiran, jezni Aco se vrti v začaranem krogu nasilja. Dejan je postal pravi “primož”.
Bo, če Marko Džordžić ostane tu, dal roke na hrbet in se z ostalimi priseljenimi razočaranci sprehajal ob Ljubljanici?
