Francoski pisatelj Andreï Makine, rojen v Rusiji, svoj najnovejši roman postavlja v rodno Sibirijo, kjer je preživel svoje otroštvo in mladost. Sibirija mu še danes predstavlja vir navdiha, iz katerega črpa. Armenski prijatelj je prvoosebna pripoved otroka na pragu najstništva, ki je sirotek brez korenin.
Po spletu dogodkov se spoprijatelji z mladim fantom Vardanom iz armenske skupnosti. Ta živi v improviziranem naselju imenovanem Hudičev kot na robu mesta, kjer čaka na sodbo svojcem, ki so zaradi želje po neodvisnosti in svobodi, prišli v navzkriž s takratno oblastjo. Dogajanje je postavljeno v 70. leta 20. stoletja. Med dečkoma se spletejo posebne prijateljske vezi, ki so povsem drugačne od tistih, ki jih je fant poznal doslej. Pisatelj na koncu knjige ugotavlja, da je verjetno temu tako zaradi Vardanove drugačnosti, ki je posledica njegove, za tiste čase usodne bolezni. Bolehnost ga namreč približa koncu življenja in ga oblikuje v modreca, ki se ne upira in mirno sprejema vse, kar življenje ponuja.
Roman ne govori samo o prijateljstvu v določenem času in prostoru, ampak odkriva vrsto drugih družbeno pomembnih tem, kot so ljubezen, sočutje, nasilje, sobivanje različnih identitet, sprejemanje drugačnosti, armensko vprašanje, kazenska taborišča,… Kljub težkim temam, ki jih pisatelj obravnava, zgodbo podaja z neverjetno pripovedno mirnostjo, toplino in poetičnostjo. Prav zato se bralci tako radi vračamo v objem njegovega pisanja.
“Če bi podrobno opisoval potek dogodkov, se zgražal nad sovraštvom, ki ščuva narode enega proti drugemu, in bi mi ob opisovanju življenja obeh družin poskušal pojasnjevati, utemeljevati, naštevati žrtve, brez dvoma ne bi nikoli občutil tako intenzivne povezanosti z osebami, ki so zrle vame, izgubljene v časih teh starih fotografij. Poslušal bi, sledil naštevanju pokolov in si rekel: ah ja, konec koncev je to samo še ena tragedija več v tem stoletju, prepojenem s krvjo.”
