V zbirki Documenta Archaeologica Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je izšel zbornik z naslovom ”… alle drew Purchstal” s podnaslovom Arheološke raziskave gradov vitezov Jeterbenških v pogorju Jeterbenka nad Medvodami, ki sta jo uredila mag. Ana Vičar in dr. Andrej Gaspari. V občini Medvode je splošno znano izročilo o vitezih Jeterbenških, v resnici pa o njih ne vemo prav veliko. S pomočjo novega zbornika lahko svoje vedenje o njih enormno povečamo.
Ostanki iz železne in bronaste dobe na Jeterbenku
774 m visok hrib med Slavkovim domom na Golem Brdu in Katarino ima dolgo in bogato zgodovino. Poleg ljudskega izročila so se zanj zanimali tudi strokovnjaki. Izkopavanja so, že pred v zborniku predstavljenimi raziskavami, pokazala, da so na Jeterbenku in v okolici ostanki iz železne in bronaste dobe, širše območje pa je bilo obljudeno že v prazgodovini. Predmet raziskav po letu 2002 so stavbne ostaline. Izkopavanja so izvajali v letih 2006-2007 in 2018-2021. Nobenega dvoma ni več, da gre za trogradje. Topografski pregledi, sondiranja, daljinsko zaznavanje površinskih ostalin in interdisciplinarne raziskave so pokazale, da je Stari Jeterbenk po vsej verjetnosti stal na vzpetini Kašča, ostanki utrdbe na vrhu Jeterbenka so najbrž pripadali stolpu Nebojse, ostanki na vzpetini Gradišče nad sv. Marjeto pa so zelo verjetno bili Novi Jeterbenk.
Najstarejši izpričani član rodbine je bil Grloh I., ki se prvič omenja leta 1207. V pisnih virih jim lahko sledimo štiri generacije. Zadnjič so Jeterbenški omenjeni leta 1375, ko je bila njihova posest že v lasti Nikolaja Sommereckerja. Domneva se, da je v tistem času rodbina po moški liniji izumrla. Ko je Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske omenjal izumrle rodbine na Kranjskem, je mednje prištel tudi Jeterbeške.
Ugotavljajo, da je bila posest Jeterbenških že v 14. st. precej razdrobljena, bilo je eno izmed mnogih raztresenih gospostev na Kranjskem. Jedro posesti je bilo na območju vasi Žlebe, Brezovica, Tehovec in Trnovec na hribovitem območju ter vasi Stanežiče, Dvor, Preska, Svetje, Vaše in Seničica na ravninskem delu. Gospodarili so v dveh oblikah, na kmetijah oziroma hubah ter na dvoru, to je posesti zemljiškega gospoda. Jeterbenške utrdbe so bile opuščene že pred prodajo leta 1344. Glede na novčne najdbe je bila prva opuščena utrdba na Kašči, najkasneje do leta 1311, potem utrdba na Jeterbenku med letoma 1312 in 1319 ter zadnja utrdba na Gradišču do leta 1328.
Zakaj so vitezi Jeterbenški opustili Jeterbenk
Na opustitev Jeterbenka je verjetno vplivalo več različnih dogajanj. Arheologi in zgodovinarji mednje uvrščajo: izumrtje družine Spanheim, težko dospnost, morda premajhna premoženjska moč Jeterbenških, kazenski pohod Rudolfa Habsburškega, za kar ni dokazov, najdba večjega števila puščičnih osti kaže na oborožene spopade. Vemo, da so bili Jeterbenški v sporih s svojimi fevdalnimi gospodi, najprej Spanheimi in nato Goriško-Tirolskimi, morda je šlo za spopade s freisinškimi škofi, saj se ve, da so Jetebenški vpadali na posesti freisinških, torej na Škofjeloško gospostvo. Morda je bil propad posledica upora skupine plemičev, ki so se jim pridružili tudi Jeterbenški, proti politiki vladajočih Habsburžanov kmalu po letu 1292. Slednji so po neuspelem uporu pustošili po ozemljih upornikov. Morda pa najdeni ostanki bojne opreme vodijo do obleganja jeterbeških utrdb v času habsburško-goriške vojne za češko krono v letih 1306-1308. Takrat so se tudi na slovenskem ozemlju odvijali veliki boji, kar izpričujejo pisni viri, Jeterbenški so se bojevali na strani Majnhardincev z Goriško-Tirolskimi na čelu. Za Habsburžane je Kranjsko zasedel grof Ortenburški, tako rekoč sosed Jeterbenških, saj so njegove posesti, s rediščem v Radovljici, segale do okolice Kranja.
Arheološke raziskave gradov vitezov Jeterbenških v pogorju Jeterbenk nad Medvodami pomembno obogatile domoznansko zbirko Knjižnice Medvode
Fotografije, skice, zemljevidi, tabele, risbe odkritih struktur, risbe z natančnimi opisi najdb, trirazsešnostne vizualizacije lidarskih podatkov, digitalni ortofoto načrti, digitalni modeli reliefa, Jeterbenk je obdelan z raznimi metodami, ki jih uporabljajo sodobni arheologi, natančno, poglobljeno in sistematično. Seveda ni potrebno, da zbornik preberemo od prve do zadnje strani naenkrat. Beremo ga lahko glede na potrebe in zanimanje. Lahko le pregledamo fotografije in pripise k njim ter dobimo vtis o temi. Morda preberemo posamezno poglavje in se drugič vrnemo k zborniku z interesom za katero drugo poglavje. Jezik je znanstven z vsem aparatom, a dostopen tudi širšemu bralstvu. Izdajo zbornika so finančno omogočili Filozofska fakulteta UL, Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost in Občina Medvode. Dragocena nova knjiga v domoznanski zbirki Knjižnice Medvode bo strokovnjakom in širšemu bralstvu omogočila vpogled v zanimivo poglavje zgodovine našega območja.
