Bojeviti rod vitezov z Jeterbenka lahko v ohranjenih zgodovinskih virih prvič zasledimo leta 1207, ko je je bil med pričami v Kamniku izdane pečatne listine grofa Henrika Andeškega tudi Gerloh Jeterbenški. Gerloh je bil v službi koroškega vojvode Bernarda Spanheima, lastnika ljubljanskega gospostva.
Vitezi z Jeterbenka so velikokrat povzročali škodo sosednjemu loškemu gospostvu, ki je bilo v lasti freizinškega škofa, rovarili pa so tudi v bolj oddaljenih krajih. Tako je pred letom 1245 Gerloh skupaj z Viljemom z Bleda zavzel blejski grad, last briksenške škofije. Eden od sporov med Jeterbenškimi in freisinško škofijo se je končal 1252, ko se je Gerloh v Škofji Loki poravnal s freisinškim škofom zaradi prizadejane škode in zaradi ujetništva viteza Otona iz Sore, ki ga je imel škof v ujetništvu vse do sprave z Jeterbenškimi.
Plemiči Jeterbenški se zadnjič omenjajo leta 1375
Gerloh Jeterbenški je imel tri sinove in je umrl kmalu po letu 1252. Njegova sinova Gerloh in Friderik sta leta 1270 v Škofji Loki obljubila freisinški škofiji odškodnino v zadoščenje zaradi zaušnice, ki jo je njun služabnik Ulrik v Škofji Loki prisolil enemu izmed podložnikov freisinške škofije. Vendar so se spori nadaljevali še naprej in razmere so se zaostrile do te mere, da je maršal freisinške škofije Gundaker ujel in zaprl Gerloha, ki se je sprl s fresinškimi služabniki. Ta se je konec leta 1278 v Škofji Loki pomiril z omenjenim maršalom ter obljubil, da se za svoje ujetništvo ne bo maščeval.
Plemiči Jeterbenški se zadnjič omenjajo leta 1375. Kaj se je pozneje z njimi dogajalo, je zavito v meglo, najverjetneje pa je rodbina po moški strani izumrla. Nekdanjo jeterbenško posest je po letu 1376 podeljeval v fevd Nikolaj Sommerecker, skrbnik mladoletnih otrok svojega svaka Nikolaja Jeterbenškega, ki so bili zadnjih moških predstavniki jeterbenškega rodu.
Jeterbenške grajske stavbe temeljito obdelane v magistrskem delu Ane Vičar
Jeterbenške grajske stavbe, oba gradova in obrambni stolp, so bile nenaseljene že leta 1344, takrat jih je namreč Nikolaj Jeterbenški prodal vitezom Šperenberško-Rajhenburškim za sto mark oglejskih denaričev. Pozneje so stavbe na neznan način prišle v last Andreja Apfalterja in so začele postopoma propadati ter so bile v 15. stoletju že v ruševinah, dokončal pa jih je verjetno potres leta 1511. Samostojni (obrambni) stolp Nebojse se je domnevno nahajal na vrhu Jeterbenka, kjer danes stoji križ, grad Stari Jeterbenk, prvič omenjen leta 1252, na kopastem zaključku severnega grebena (ledinsko Kašča) in mlajši grad Novi Jeterbenk na severovzhodnem grebenu (ledinsko Gradišče). V zadnjem desetletju smo prišli na osnovi arheoloških raziskav do številnih novih spoznanj o jeterbenških grajskih stavbah, ki so bile leta 2020 temeljito obdelane v magistrskem delu Ane Vičar z naslovom Jeterbenške utrdbe v luči arheoloških in zgodovinskih virov.
