Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Razstava OŠ Medvode Lepote in modrost našega jezika

Razstava Osnovne šole Medvode Lepote našega jezika v Knjižnici Medvode

V letošnjem šolskem letu, 2022/23, smo v okviru projekta Bralna pismenost pri predmetih likovnega ustvarjanja razmišljali o lepotah in modrosti našega jezika. Tako je nastal zanimiv preplet različnih izdelkov, ki smo jih kot z rdečo nitjo povezali na razstavi Lepote in modrosti našega jezika, ki je idejno ena naših zanimivejših do sedaj. Pri delu smo črpali navdih iz različnih virov.

Ogledate si lahko, kako so učenci ustvarjali na to temo.

Najmlajši so ilustrirali, nekoliko starejši spoznavali vpliv tujih besed

Najmlajši, učenci razredne stopnje so pri LIKOVNEM KROŽKU pod mentorstvom učiteljic Katarine Czerny in Maje Knific Bukovšak izdelovali ilustracije na temo starih slovenskih bajk in povesti. Ogledali so si krasno zbirko naših ilustratorjev in upodobili prizore iz bajk in povesti, kot so Janček Ježek in podobne.

Dela so se lotili tako, da so risali po opazovanju, kar je za to starostno stopnjo kar zahtevno. Vidimo, da jim je zelo dobro uspelo. Risbo so nato zapolnili z akvarelnimi barvami in v tehniki lepljenke izdelali še privlačne okvirje. Ker je nastalo veliko izdelkov, smo ilustracije razstavili še v prostorih OŠ Medvode in vsi ste vljudno vabljeni, da si preostala likovna dela ogledate na naši šoli.

Učenci neobveznega izbirnega predmeta UMETNOST so spoznali vpliv tujih besed ful, špon, cool, omg …, šporgert, šefla …  Vse te besede vplivajo na sedanji slovenski jezik. Ugotovili smo, da je jezik kot organizem, ki se je skozi stoletja spreminjal, in to se dogaja tudi še danes. Določene tuje besede, ki vplivajo na jezik, ga lahko močno popačijo in žal tudi osiromašijo.

Poiskali smo stara poimenovanja za stvari, ki so jih uporabljali naši predniki, in jim dodali današnji izraz. Ugotovili smo, da mnogo starih besed sploh ne poznamo več. Le nekaj učencev je slišalo redke izraze še od svojih starih staršev. Vsak učenec si je izbral po eno besedo z razlago, narisal in okrasil črke, jih izrezal ter jih oblikovali v močne stoječe kiparske tvorbe.

Oj, kako so se veselili grafitov, naredili so tudi koledar!

Lepote našega jezika

Učenci vseh oddelkov sedmega razreda so pod mentorstvom učiteljice Mojce Pintar pri obveznem izbirnem predmetu LIKOVNO SNOVANJE 1 izdelovali grafite, ki sodijo na področje ulične umetnosti. Izbrali smo si besedo  OSTI JAREJ. Tako so učenci  spoznali star slovenski pozdrav, ki je bil zapisan na vrču, najdenem v Rakovem Škocjanu. Od njega nam je v današnjem jeziku ostala le še kratica OJ, ki je najkrajši pozdrav. Celotna beseda osti jarej pa pomeni OSTANI MLAD oziroma OSTANI ZDRAV.

Učenci so besedo umestili v prostor na listu, črke so odebelili in jih z različnimi ornamenti in barvami okrasili. Sami so si izbrali tehniko, ki omogoča upodabljanje detajlov, torej svinčnik ali flomastre. Nekateri so uporabili tudi pastelne barve.

Učenci oddelkov osmega razreda so pri obveznem izbirnem predmetu LIKOVNO SNOVANJE 2 oblikovali tridimenzionalen koledar, kjer se pojavijo rimska imena in danes redko uporabljena stara slovenska imena z razlago.

Ukvarjali so se s celostno podobo izbranega meseca v koledarskem letu in tako spoznali poklic grafičnega oblikovalca. Začeli so s prepogibanjem osnovnega papirja v CIK-CAK, zato bi takšen koledar lahko tudi stal na mizi, trenutno pa je pritrjen na zid oziroma na pano. Iz razlage starih in novih imen meseca so morali poiskati asociacije in si predstavljati podobe. Izbrali so si tehniko reliefnega kiparstva v papirju, kjer so podobe odmikali od osnovne podlage papirja s pomočjo uporabe profilov. Te elemente so učenci spoznali že v 6. razredu pri tehniki in tehnologiji. Tako so nastali zanimivi reliefi z dodano razlago obeh imen koledarskega meseca in številom dni v mesecu.

Lepa beseda vpliva tudi na vodo, posebej pomembna pa je hvaležnost

Učenci oddelkov devetega razreda so pri obveznem izbirnem predmetu LIKOVNO SNOVANJE 3 spoznali vpliv lepe besede in njene energije na fizično spremembo vodne celice. Vir za navdih pri delu smo črpali iz knjige Masaruja Emota Sporočilo vode. Povzetek in osnovna ideja iz knjige je predstavljena na treh modrih plakatih. Avtor knjige in znanstvenik Masaru Emoto je raziskoval vpliv besede, informacij, zvoka, glasbe … na najmanjše elemente vodne celice, ki se imenujejo klastri. Vodo je zamrzoval na -5 stopinj Celzija in opazoval strukture klastrov, ki so v resnici kot podobe kristalov.

Učenci so izbrali vodno tehniko slikanja na svilo. Najprej so tkanino dimenzij 90 x 90 cm napeli z žebljički na lesene okvirje. Potem so risbo kristala oz. nekakšne mandale narisali s konturo. Ko se je ta posušila, so zapolnili prostore z barvami na svilo. Upodobili so vodne celice – mandale, ki so informirane z besedo HVALEŽNOST.

Razmišljanja na naši tokratni razstavi lahko strnemo z mislijo Simona Prosena, enega naših novejših raziskovalcev slovenskega jezika, ki je med drugim povedal, da je slovenski jezik zelo star in kaže veliko podobnost s prvotnim indoevropskim jezikom, sanskrtom in baskovskim jezikom. Hkrati ima naš jezik izjemno bogato in dobro ohranjeno bajeslovje, ki vsebuje duhovno znanje. Imamo več kot 50 narečij, ki omogočajo razumevanje tudi zelo starih zapisov … Povedal je pa še marsikaj drugega.

Pregled razstave lahko zdaj  zaključimo tudi z našo mislijo:

»Spoznajmo lepote našega jezika, saj je v tem jeziku ogromno modrosti naših prednikov, ki je prav, da jih ohranjamo še naprej za naslednje rodove.«