Dneve od 16. do 20. novembra zaznamuje teden splošnih knjižnic, v katerem bodo knjižnice po vsej Sloveniji spomnile državljane, kako so se prilagodile novim razmeram in katere knjižnične storitve so kljub oviram, ki jih ustvarja epidemija, še vedno dostopne.
V TEDNU SPLOŠNIH KNJIŽNIC Z NOVIMI PRISTOPI DO UPORABNIKOV IN DIGITALNIMI STORITVAMI
Slovenske splošne knjižnice tudi v tem času ponujajo svojim uporabnikom spletne storitve preko različnih digitalnih platform, kot so video vsebine, izobraževanja in predavanja po spletu, povezovanj z drugimi organizacijami v lokalnih skupnostih z namenom obogatitve digitalnih vsebin za uporabnike, izposojo e-knjig in mnogo drugih digitalnih aktivnosti, ki so jih knjižnice ustvarile in izvedle v času epidemije. Seveda pa knjižnice še vedno izposojajo tudi fizične knjige, ki so kljub bogati digitalne ponudbe visoko na lestvici zaželenih knjižničnih storitev. Ravno za to se knjižničarji tudi v času epidemije trudijo za čim večjo dostopnost tega gradiva, ob varni izposoji v knjižnici tudi s pošiljanjem po pošti ali pa ga uporabnikom dostavljajo na kak drug način. Knjižnice so prisotne v 274 krajih po Sloveniji ter s 13 bibliobusi na več kot 700 postajališčih dostopajo do oddaljenih uporabnikov. Prisotnost knjižničarjev v domačih okoljih prebivalcev je ustvarilo zaupanje, ki ga uporabniki izkazujejo storitvam knjižnic in delu knjižničarjev. Živimo in delamo v času, ko je zaupanje najpomembnejša vrednota, ki pomirja in obenem odpira možnosti za prihodnost. Porast uporabe digitalnih knjižničnih storitev, ki jih imajo uporabniki tudi sicer na voljo, kaže na posebnost časa, v katerem živimo. Knjiga v fizični in e- obliki še vedno ostaja nepogrešljivo sredstvo za krepitev duha in najpomembnejši člen v izobraževalnem procesu.
Knjižnice nudijo tudi v času epidemije številna gradiva in vsebine, ki omogočajo uporabnikom podporo pri izobraževalnih procesih na daljavo ter ustvarjanju in bogatenju duha.
Osnovna vloga knjižnic v današnjem času je razvoj storitev ter dostopnost raznovrstnega gradiva, ki so namenjeni vsem članom družbe, še posebej mladim, tako da lahko razvijajo lastne sposobnosti pri branju, pismenosti, ustvarjalnosti, uporabi sodobnih tehnologij, iskanju informacij in virov v strokovni literaturi, učenju in pridobivanju znanja, prav tako pa spoznavajo različne avtorje in leposlovna dela in pridobivajo dodatna znanja o aktualnih temah v družbi.
Teden splošnih knjižnic se bo v petek, 20.11.2020 zaključil z Dnevom splošnih knjižnic. Na ta dan bodo objavljene in podeljene nagrade za najboljše projekte, ki so jih knjižnice prijavile na razpis Združenja splošnih knjižnic, in je namenjen povezovanju med knjižnicami, izmenjavi dobrih praks ter krepitvi dejavnosti knjižničarstva, ki podobno kot trenutni časi zahtevajo od knjižnic inovativnost in fleksibilnost, da ostanejo v stiku z uporabniki. Zato je še posebej razveseljivo, da je kar 18 slovenskih splošnih knjižnic prijavilo svoje primere dobrih praks, med katerimi bo strokovni odbor Združenja splošnih knjižnic izbral najbolj inovativne in prepričljive projekte.
Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic, je ob tem povedala: ″V časih pomanjkanja komunikacije, zaprtja šol, vrtcev ter kulturnih, športnih in družabnih organizacij se še bolj zavedamo svojega poslanstva in utiramo drugačne poti do svojih uporabnikov. Povezovanje je naš osnovni motiv letošnjega Tedna knjižnic in pomeni povezovanje z uporabniki, povezovanje z lokalno skupnostjo, povezovanje med knjižnicami z namenom ohranjanja ravni dostopnosti do izobraževalnih, kulturnih, ustvarjalnih vsebin, s katerim krepimo duha v družbi. Ponosni smo, da so v tem letu zaposleni v knjižnicah še posebej motivirani za razvoj programov, kar kaže tudi veliko število prijavljenih inovativnih projektov, ki so prispeli na razpis Združenja splošnih knjižnic. Najboljši od njih prejmejo nagrado. Dan splošnih knjižnic, ki bo v petek, 20.11.2020, smo tokrat namenili predstavitvi nagrajenih projektov Knjižnice ostajajo zaupanja vredne institucije, s tradicionalnimi storitvami in novimi pristopi, ki so jih razvile v tem posebnem času in bodo seveda tudi ostale. Zavedamo se naše vloge in odgovornosti pri oblikovanju odprte družbe, povezovanja in medsebojnega spoštovanja.″
