Bi v teh krajih kdo upal reči, da Butalci niso dobra knjiga? Spodobilo bi se, da jo vsi poznamo in lahko bi jo označili za eno najboljših knjig naših avtorjev sploh. Zelo dobro ujame karakter tistih, ki v njej nastopajo, zgodbe o Butalcih so polne modrosti povedanih na humoren način, tako po naše, da včasih hoče malce bolet, hkrati se neustavljivo in vedno znova zabavamo. Butalci so večni. Nemogoče se je upreti spoštovanju in občudovanju Frana Milčinskega. Njegovo pisanje je neponovljivo. Pa se je vseeno našel sodoben avtor, ki si je upal, recimo, nekaj dodati.
Nova butalska čitanka je postavljena v današnji čas
Möderndorferjeva butalska čitanka je postavljena v današnji čas. Butale so samostojna država z mejami, parlamentom in demokracijo. Butalska pamet, žal ne pretirano dolga in logika imata kontinuiteto. Vsakdanje težave, politične zaplete, čustvene ali pa finančne pripetljaje rešujejo po butalsko. Cefizelj je sedaj minister za policaje, predsednik butalske vlade v prostem času je kar župan, občasno je tudi finančni minister. Pesti jih pomanjkanje domoljubja, težave povzroča konkurenca med lažjo in zavistjo. Kako naj izmerijo poštenost? Pa kako težko je ženske v ljudi spremeniti! Ah, birokracija, kako je zakomplicirala postopek pridobivanja dovoljenja za gradnjo kozjaka! Da ne govorimo o svojeglavosti butalske mladine.
Nova butalska čitanka izstopa po likovni opremi, ki jo je prispeval mojster satire v stripu Marko Kociper. Njegova risba je tako neposredna, da resnica sili izza platnic.
