Roman “Naš človek v kafani” avtorja Jureta Godlerja je četrta knjiga v seriji vohunsko-kriminalnih romanov, ki jih je ustvaril priljubljen televizijski voditelj, imitator in pisatelj. Godler, ki se je v prejšnjih treh delih spopadal z mafijskimi posli, biokemičnim orožjem in jedrsko grožnjo, tokrat bralce popelje v svet nasprotnih interesov velesil na robu tretje svetovne vojne.
Osrednje dogajanje v romanu obravnava ameriški poskus napada na Kitajsko, pri čemer potrebujejo povod, medtem ko Velika Britanija prizadevno išče možnosti za mirovni sporazum. Godler v tej knjigi izstopa po ostrini pisanja, saj se bralcu ponuja napet politični zaplet, ki prevladuje nad humornimi vložki, tako značilnimi za avtorja. Godler sam opisuje knjigo kot tako zanimivo, da jo bodo bralci prebrali hitreje, kot lahko obračajo strani, in ta trditev se izkaže za resnično.
“Naš človek v kafani” odlikuje bogato tkivo akcije in nepričakovanih preobratov, ki bralca držijo napetega skozi vso zgodbo. Zgodba se razvija na nož, pri čemer se politični in vohunski zapleti prepletajo, ustvarjajo razburljivo branje za ljubitelje žanra.
“James Markham je sedel na svojem stolu za veliko pisalno mizo v ovalni pisarni Bele hiše,. Počutil se je kot kakšen velik šahist v poslednji rundi šahovskega prvenstva. To je bila njegova končnica, v kateri je po svojem videnju zmagoval. Komaj je čakal, da lahko izvede napad, ki ga je napovedal na večernem nagovoru ljudstvu. Njegovo dojemanje lastnega dejanja je bilo v širokem razkoraku z resničnim svetom. Za marsikoga bi oznaka makiavelist ustrezala, medtem ko bi drugi rekli, da bi se Machiavelli od njega lahko učil in dopolnil svojega Vladarja z Markhamovimi lastnostmi.
Dejstvo, da je pospravil že tri bližnje sodelavce za dosego svojih ciljev, je jemal kot nujno zlo in v tem v resnici ni videl nič napačnega. V njegovi glavi je bila Amerika ogrožena in njegova fantazija, ki je segala v otroška leta, ga je pri njegovih dejanjig gnala kot psihopatološko gorivo – fantazija, da bo državo popeljal v vojno in branil pregovorno ameriško svobodo.”