Zadnje zaplate snega se umikajo svetlobi sonca, ki prijazno greje mesto v kotlini. Reka vijuga skoznjo, njena gladina odseva vedute mesta. Sarajevo leta 1992. Pomlad prihaja. Z njo prihaja vojna. Prvenec avtorice bosansko-cornwalskega rodu nas prestavi v čas, ko se Sarajevo in njegov živahni vsakodnevni mestni utrip prelevi v strašljivo bitko za preživetje. Nejevera, nemoč, kruta realnost. Lakota, žeja, mraz, smrt. Strah, brezup, obenem pa iznajdljivost, srčnost, ustvarjalnost, sanje. Preplet osebnih izpovedi in zgodovinskih dejstev nam skozi oči profesorice in slikarke Zore riše zgodbo posameznika, ki ujet v obroču smrti poskuša ohraniti upanje, navkljub nesmiselnosti uničevanja vsega, kar osmišlja identiteto nekega naroda.
Upanje … Pa čeprav zasuto z ožganimi ostanki v eksplozijah uničene zgodovinske in kulturne dediščine, ki se kot črni metulji tiho spuščajo na tla.