Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Ljubljanske srajce – o spopadu medvoških kmetov z ljubljanskimi nemškutarji

Jurij  Silc 22 01 12

Na 21. domoznanskem večeru v Knjižnici Medvode nam je dr. Jurij Šilc predstavil celotno ozadje in usoden razplet spopada medvoških kmetov z ljubljanskimi nemškutarji, ki se je zgodil 18. julija 1880 na mostu čez Soro v Medvodah.

Ljubljansko nemško pevsko omizje (Laibacher Liedertafel) je 18. julija 1880 organiziralo izlet na Šmarno goro. Tam so se pevci, ki so bili po večini ljubljanski Nemci, neprimerno vedli, po grmovju obešali in sušili prepotene srajce ter samo v ogrnjenih suknjičih hodili v gostilno. Dalje naj bi v cerkvi kadili cigare, igrali na orgle poskočnice in plesali pred cerkvijo. Kot je leta 1935 zapisal trnovski župnik in zgodovinar Ivan Vrhovnik so Nemčurji brez sledu izginili, po njih pa je ostala samo psovka ‘ljubljanska srajca’. Sredi dneva so se s Šmarne gore mimo gradiča Rocen podali na Svetje pri Medvodah na Jamnikovo posestvo. Tam je sledilo družabno popoldne s petjem in ob pol desetih zvečer povratek domov z železniške postaje v Medvodah.

Jurij Silc 2 1
Ljubljansko nemško pevsko omizje si je privoščil tudi satirični časopis Brencelj. (Brencelj. Jakob Alešovec, 1880. <http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ALOZTVXA>)

Prvi slovenski satirični časopis Brencelj v lažnjivi obleki, ki ga je urejal Jakob Alešovec se je hitro in pronicljivo odzval na peripetije okrog izleta ‘lidertaflerjev’ na Šmarno goro. Še posebej si jih je privoščil zaradi razobešenih prepotenih srajc po šmarnogorskem grmovju.

Ker se je pozno popoldan bližala poletna nevihta se je večina pevcev s Svetja že prej odpravila proti Medvodam, kjer so vedrili v gostilni Na pošti ob Sori. Ko so se zadnji udeleženci izleta odpraviti proti poslopju železniške postaje je prišlo na mostu preko Sore do manjšega spopada med nekim kmečkim fantom in skupino šestih pevcev.

Nemško časopisje, kjer sta prednjačila Laibacher Zeitung in Laibacher Tagblatt, je pripisalo ta napad slovenski politiki, ki naj bi naščuvala kmete nad nemške pevce. Nemško časopisje je krivdo za medvoške dogodke zvalilo tudi na orožnike, ki naj ne bi ustrezno posredovali. Janeza Jana, vodjo medvoških orožnikov so te obtožbe tako prizadele, da si je tri dni po teh dogodkih vzel življenje. Sledilo je prelivanje črnila in večmesečna ‘novinarska vojna’ med slovenskim in nemškim časopisjem o tem, kaj se je zgodilo na Šmarni gori in v Medvodah. Urednik Laibacher Zeitung Leo Suppantschitsch in predstojnik Laibacher Liedertafel Eduard Wraweczke sta proti Novicam, Slovencu in Slovenskemu narodu sprožila tudi tožbe. Makso Armič, odgovorni urednik Slovenskega naroda je bil zaradi žaljenja časti v sestavku z naslovom Laibacheričin urednik Suppantschitsch in njegov lažnjivi poročevalec, uradnik Wawreczka – morilca, spoznan za krivega ter kaznovan s 25 goldinarji globe.

Jurij Silc 2 2
Most čez reko Soro in ob njem gostilna Na pošti (fotografija iz ok. leta 1900). (Knjižnica Medvode, Razglednice krajev v občini Medvode)

Navsezadnje je bil spoznan za krivega napada na pevce v Medvodah 18-letni kmečki fant Anton Košenina iz Spodnje Senice in zaradi hudodelstva obsojen na enoletno zaporno kazen. In kot je zapisal časnik Slovenski narod: Zavoljo tega, ker je mladoletni pobalin napadel neke strahopetce, ki niso imeli toliko poguma, da bi se mu bili moško v bran postavili, je moral biti zasramovan ves slovenski narod in obrekovana cela dežela Kranjska!

Tekst in fotografije dr. Jurij Šilc

Utrinke z predavanja Ljubljanske srajce si lahko pogledate na prispevku TV Medvode.