V romanu Tujka beremo prvoosebno pripoved dekleta, ki je odraščalo v disfunkcionalni družini gluhonemih staršev. Zgodba je močna in hkrati tako posebna, da se je avtorica po lastnih besedah prav zaradi tega dolgo upirala zapisu le-te. (več …)
Zvrst: leposlovje za odrasle
Srajca srečnega človeka je s humorjem pospremljena avtobiografija oziroma mozaik spominov Slavka Pregla, slovenskega pisatelja, novinarja, in založnika, ki ga prištevamo med klasike mladinskega leposlovja. (več …)
»Človeka nikoli ne spoznaš do konca, Teresa. Včasih bi bilo bolje, da sploh ne bi začel.« Stavek, ki ga izreče babica glavne junakinje Terese, bi bil lahko rdeča nit romana Paola Giordana, katerega prvenec Samotnost praštevil je bil uspešnica tudi med slovenskimi bralci. (več …)
Kratki roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca Dušana Jelinčiča je drugačen od vseh njegovih predhodnih tekstov, kjer izstopata alpinizem in gorništvo. V spominu nam je ostal njegov roman Zvezdnate noči, ki je prejel kar nekaj nagrad, tokrat pa se je soočil s sabo, z očetom, z njegovo travmatično življenjsko zgodbo, ki je zaznamovala celo družino. (več …)
Knjiga z naslovom Ženska brez groba, poročilo o moji teti je zgodba avtorjeve tete, ki je bila še ena nesmiselna žrtev povojnih razmer v Sloveniji. Martin Pollack je, leta 1944 rojeni, avstrijski pisatelj in prevajalec. Izvira iz Slovenije, po dedku iz nemško nacionalne družine iz Laškega, po babici s Kočevskega. (več …)
Yui na tokijski radijski postaji vodi večerne pogovorne oddaje. Nekega dne prav tam izve za posebno telefonsko govorilnico na pobočju gore in po dolgem času se v njenem življenju zgodi majhen premik. Zadnji leti je namreč vsak njen dih prežet z žalovanjem za mamo in štiriletno hčerko, ki sta umrli v uničujočem cunamiju. Le-ta je sledil hudemu potresu in zahteval najmanj 18.000 življenj. (več …)
»Vsak dih je zaklad, ki mi daje obnovljivo moč, vrača mi življenje in to je dovolj, da se počutim hvaležno,« je zapisala Marija Štremfelj v podoživljanju trenutkov, ko je bilo njeno telo v premagovanju skrajnih fizičnih naporov na višini skoraj 8.000 metrov izčrpano do konca. A je bil duh močnejši. Naslednji dan sta z možem Andrejem skupaj stopila na vrh sveta. (več …)
Maja, ki je prva leta življenja preživela v Belorusiji, se po smrti ljubeče mame znajde v neki zakotni nemški vasi. Tja jo je k svoji stari sestri pripeljal sicer odsotni oče. (več …)
Literarni prvenec je sicer osnovan na avtoričini tragični življenjski zgodbi, a v njeni vlogi bi se lahko znašel prav vsak. Precej pozno je spoznala partnerja Aksla in ga kljub njegovim strahovom in počasnemu življenjskemu tempu prepričala, da sta postala par. (več …)
Otroci z vlaka je pretresljiva zgodba o ločitvi otrok z juga Italije, ki se je med letoma 1945 in 1952 resnično dogajala in usodno zaznamovala marsikatero življenjsko pot. Junak zgodbe je Amerigo Speranza, čigar oče ju je z mamo v veliki revščini zapustil še pred njegovim rojstvom. Prebijata se s priložnostnimi deli, in ko nekega dne odjekne novica, da bodo revne otroke z juga iz solidarnosti nekaj časa gostile severne komunistične družine, mama sprejme težko odločitev in Amerigo odpotuje z vlakom. Otroci so prestrašeni in prepričani, da jih pošiljajo v mučenje ali smrt. A na cilju jih pričaka množica navdušenih družin in otroci spoznajo, da jim ne bo hudega. Amerigo po spletu okoliščin pristane pri aktivistki Derni in njeni razširjeni prijazni družini. Hitro se, tako kot drugi otroci, privadi lepšega življenja. A vrnitev na jug se neizbežno bliža. Te res najbolj ljubi tisti, ki te pusti oditi?
