Srajca srečnega človeka je s humorjem pospremljena avtobiografija oziroma mozaik spominov Slavka Pregla, slovenskega pisatelja, novinarja, in založnika, ki ga prištevamo med klasike mladinskega leposlovja.
Tekom branja se izmenjujejo zgodbe, kjer ga spoznavamo v različnih vlogah. Najprej se nam predstavi kot otrok, ki v takrat predmestnem Šentvidu uganja fantovske vragolije, nato kot šolar in kasneje kot novinar, mednarodno uveljavljen založnik, direktor Javne agencije za knjigo in trikratni predsednik (Društva slovenskih pisateljev, Društva slovenskih založnikov in Društva bralna značka Slovenija). Pregl v knjigi opisuje svoje vzpone in padce tako zasebno, kot tudi v svoji bogati karieri. Ves čas pa je v ospredju njegova ljubezen do knjige in pisanja, ki ga spremlja tekom celotnega življenja, za katerega, ko se sedaj ozira nazaj, pravi da je kljub nekaterim grenkim izkušnjam generalno gledano srečno. Knjiga ima še drugo posebno vrednost, je namreč dokument nekega časa in prostora, povezanega z novinarstvom, založništvom in pisateljevanjem – v času pred in po osamosvojitvi. Opremljena je tudi z bibliografijo avtorjevih del in veliko slikovnega gradiva.
“Ustanavljanje moje založbe EWO d.o.o. se je kajpak zavleklo in v Mladinski knjigi so mi milostno dodali še dva tedna dopusta, dva tedna pa sem bil uradno brezposeln, preden sem svojo založbo končno registriral. Zanimiv preskus duševnega zdravja: včeraj generalni direktor največje grafično- založniške firme v Jugoslaviji, danes brezposeln.” (str. 186)