Pri branju Houellebecqovih romanov ne moremo ostati ravnodušni. Če nas ne prepriča bogat in sočen jezik, nas vsekakor prevzame razdelan psihološki portret njegovih (anti)junakov. Florent-Claude Labrouste, 46-letni agrarni inženir, se nekega dne odloči, da bo, iz stanovanja in življenja svoje mlade japonske ljubimke, preprosto izginil. Nekaj časa živi po hotelih in tone v vse globjo depresijo. Kljub predpisanim antidepresivom svet, ki ga sovraži, še vedno ne dobi pravih barv. Odloči se, da bo obiskal biv
še ljubimke, ki so mu nekoč nekaj pomenile. A pot ga zanese do starega (edinega) prijatelja Aymerica, ki se je po propadlih poskusih ekološkega kmetovanja podal v gradnjo bungalovov. Roman tu postane družbeno angažiran, saj, ob Florentovem osebnem in poklicnem porazu, prikaže tudi stisko andaluzijskih kmetov, ki zaradi politike EU v svoji panogi ne morejo več preživeti.
